Torek, 17. 12. 2019, 10.06
4 leta, 4 mesece
Bo minister Zajc našel rešitev za izvoz komunalnega blata? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Minister za okolje Simon Zajc si želi, da bi v približno dveh letih vzpostavili sistem za ravnanje s komunalnim blatom v Sloveniji.
Potem ko se je Madžarska odločila zapreti svoje meje za uvoz komunalnega blata, na ministrstvu za okolje in prostor iščejo alternativne rešitve. "V prvi vrsti iščemo še kakšno drugo evropsko državo, ki bo v tem času prevzemala to blato, iščemo pa tudi res nujne, začasne rešitve pri nas," je v državnem zboru povedal okoljski minister Simon Zajc.
Slovenija na Madžarsko letno izvozi okoli 70 tisoč ton blata iz komunalnih čistilnih naprav, poletna odločitev Madžarske, da ne bo več evropsko stranišče, pa je zato za Slovenijo napovedala resne težave. Trenutno okoli deset tisoč ton komunalnega blata sežgemo doma, in sicer v Celju in v Anhovem, nekatere čistilne naprave del blata izkoristijo tudi same. A vendarle je Slovenija v tej luči močno odvisna od izvoza, zlasti na Madžarsko.
Prispevek Planeta o problematiki komunalnega blata:
Franc Rosec (SDS) je tako ob začetku decembrske seje državnega zbora v ponedeljek ministra Simona Zajca povprašal o problematiki komunalnega blata. Zajc je priznal da je to "moj novi problem".
Kot je pojasnil, je čiščenje odpadnih komunalnih voda gospodarska javna služba, medtem pa je ravnanje s komunalnim blatom tržna dejavnost. "Ker je bilo ceneje blato izvažati v tujino, predvsem na Madžarsko, se pri nas ni vzpostavil sistem. Zdaj, ko so se na Madžarskem odločili, da zaprejo mejo, pa je to problem države in se pričakuje, da po hitrem postopku najde neke rešitve," je izpostavil minister.
Slovenija preverja potencialne proste kapacitete
Kot je dodal, so upravljavci čistilnih naprav v preteklih letih težko upravičili, da bi blato oddajali doma za višje stroške. "Vemo, kdo so ustanoviteljice čistilnih naprav. To so župani, občine, oni so zahtevali, da se gre v najcenejšo mogočo varianto, ker je to najbolj ugodno za občane. Zdaj se je seveda to izkazalo kot za strel v koleno, ker se bodo pa te položnice zaradi takšnih odločitev, takrat razumnih, seveda, povišale," je dejal.
V tem trenutku Slovenija v drugih državah, poleg Avstrije in Madžarske, preverja potencialne proste kapacitete za sprejem tega blata in ceno, je pojasnil Zajc. "Se bo pa treba zavedati, kaj bo pomenilo za stroške, če recimo najdemo kapacitete na severu Francije. Ti stroški se bodo na koncu poznali na položnicah," je posvaril.
V dveh letih si želi vzpostaviti sistem v Sloveniji
Minister si sicer želi, da bi v približno dveh letih vzpostavili sistem za ravnanje s komunalnim blatom v Sloveniji. To bi pomenilo tako domačo možnost sušenja, da se lahko blato pripravi na sosežig ali na izvoz, kot tudi objekt za sežig v Sloveniji, je dejal. Minister si želi, da bi bili doma sposobni poskrbeti za vsaj 80 odstotkov blata, da razni pretresi v tujini ne bi pomenili, da klone celoten sistem.
V vmesnem času pa država upa, da bodo začasno našli kakšno drugo evropsko državo, ki bo pripravljena prevzemati blato. "Iščemo pa tudi še tiste res nujne, začasne rešitve pri nas. Pa upam, da jih ne bo treba zares uveljaviti," je še dodal minister.
