JEK2
Sobota, 20. 5. 2023, 12.47
1 leto, 7 mesecev
Bo leto 2024 leto odločitve za novo slovensko jedrsko elektrarno?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Prihodnje leto bodo odgovorni po oceni ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra prvič lahko tehtali, ali je na voljo dovolj informacij za odločanje o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2). Kumer je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo med drugim napovedal tudi skorajšnji sprejem strategije o izstopu iz regulacije cen energije.
Bojan Kumer je spomnil, da veljavni nacionalni energetski in podnebni načrt kot najpoznejši rok za odločitev o gradnji Jeka 2 določa 2027. "Takrat je bilo rečeno, da je pred letom 2024 nemogoče pridobiti vse pomembne podatke. To se kaže tudi danes. Ali bo odločitev 2025, 2026 ali 2027, bomo videli," je povedal za Delo.
Jedrski trg se po njegovih besedah konsolidira, a tudi zelo hitro razvija. Kdaj bo sprejeta odločitev, za katero velja splošno strinjanje, da jo bo treba preveriti na referendumu, je po ministrovih besedah odvisno od tega, "ali bomo zbrali vse možne in potrebne informacije in odločitev sprejeli pozneje ali pa bomo zbrali dovolj informacij in šli pred javnost prej".
"Prihodnje leto bo prvič, ko bomo lahko tehtali, ali imamo dovolj informacij za odločanje o drugem bloku," je ocenil in spomnil, da podatke pripravlja Gen energija kot investitor. Gre med drugim za informacije glede cene investicije, primernosti dobaviteljev, časovnih rokov in cene elektrike iz jedrske elektrarne.
Prvi korak na poti k novemu bloku bo medtem oddaja popolne vloge investitorja za spremembo državnega prostorskega načrta. Kumer upa, da bo to v mesecu ali dveh. "Želimo si, da čim prej, najkasneje pa junija vložimo dopolnjeno pobudo na ministrstvo, pristojno za prostor, in da ta začne s pripravo sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta," je dodal.
"Umeščanje jedrske elektrarne je bolj zahtevno od umeščanja sončne elektrarne, enako velja tudi glede celovite presoje vplivov na okolje. Želimo si, da bi v drugi fazi ustanovili skupno delovno skupino za določitev, kakšno jedrsko elektrarno si želimo," je povedal.
Bojan Kumer
Na vprašanje, kako bo Slovenija zagotavljala energetsko samozadostnost po prenehanju energetske rabe premoga z 2033, je Kumer odgovoril, da kristalne krogle za to ni. "Čaka nas deset let negotovosti. Želim si, da si pripravimo čim boljše izhodišče. Zato moramo opraviti domačo nalogo," je rekel.
Država želi na kratek rok spodbuditi čim večjo solarizacijo in vsem državljanom, podjetjem in javnemu sektorju omogočiti koriščenje sonca. Na srednji rok Kumer priložnost vidi v vetrni energiji, a opozarja na dosedanje težave pri umeščanju v prostor. Postopki umeščanja so zahtevni in dolgotrajni tudi pri hidroelektrarnah, pri čemer vlada in investitor nadaljujeta z njimi, ko gre za hidroelektrarne (HE) na srednji Savi.
Glede HE Mokrice je treba nedavno odločitev upravnega sodišča, da pritrdi naravovarstvenikom in razveljavi odločitev o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave pri izdaji gradbenega dovoljenja, spoštovati, je dejal Kumer. "Želimo si, da bi HE Mokrice zgradili. Ali bomo za to našli pot ali ne, v tem trenutku težko povem, ker se odgovor skriva v razlagi sodišča," je zatrdil.
Kumer je razkril tudi, da je v zaključni fazi priprava izhodne strategije iz navzgor zamejenih cen elektrike in plina. "Pričakujemo, da bi morda maja, vsekakor pa pred poletnimi dopusti pripravili strategijo, kako nasloviti največje število odjemalcev, to so gospodinjstva in mali poslovni odjemalci," je navedel. Za ta dva segmenta je namreč zamejena cena po njegovih besedah še vedno nižja od tržne.
Združenje dobaviteljev je tako dobilo usmeritve krizne energetske skupine za pripravo različnih strategij za različne segmente. Upoštevati morajo globalne trende vseh energentov, stanje energetskega portfelja pri nas in specifično situacijo Slovenije, je pojasnil. Prihodnji teden bodo na sestanku krizne skupine ocenili strategijo in kot vodja skupine jo bo, če bo ustrezna, vladi predložil v sprejem.
"Če bo razlika med tržno in regulirano ceno prevelika, pričakujem mehek prehod, ki se bo zgodil, če bodo dobavitelji ocenili, da bo tržna cena dolgoročno ostala nad zamejenimi cenami," je dodal.
Glede stalnih kritik iz gospodarstva, da država pri pomoči podjetjem, še posebej velikim in energetsko intenzivnim, zaradi energetske draginje ni naredila dovolj, pa je Kumer odgovoril: "Če primerjamo ukrepe za celotno gospodarstvo, verjamem, da je slovenska vlada gospodarstvu pomagala precej bolj izdatno. Enako velja za plin." To je tudi argumentiral s primerjavami cen z Nemčijo, ki jih imajo na ministrstvu.
Na vprašanje, ali obstaja nevarnost, da bo gospodarstvo zamudilo ugodnejše cene pri zakupu energije, je izrazil upanje, da se to ne bo zgodilo. "Od januarja pozivamo k aktivnemu iskanju ponudb in zagotovitvi energije za prihodnja leta. Če bo kakšno podjetje neaktivno ali se bo prepustilo usodi tržnih razmer, se bo treba vprašati, ali mu s ciljnim ukrepom pomagati," je še povedal za Delo in pripomnil, da vsa podjetja pozivom ne sledijo.
