Sobota, 28. 10. 2017, 12.02
7 let
Belgijka iz Trebnjega: Izpit iz slovenskega jezika je res trd oreh
Belgijka Illa Debeer je živela v Bruslju, nato pa se z družino preselila v Trebnje. Slovenščina ji povzroča še nekaj težav, najbolj pa jo teži brezposelnost. Nikakor se ne more navaditi, da Slovenci jemo solato iz ene posode in da je v naravi mogoče videti toliko divjih živali.
"Najprej sem v Slovenijo 13 let prihajala samo med prazniki, dvakrat ali trikrat letno, preselila pa sem se leta 2013, ko je mož, Slovenec, končal pogodbeno delo v Bruslju." Zdaj z družino živi v Trebnjem. Čeprav je navajena na ogromno mesto, se je novemu življenju hitro prilagodila, sploh ker je državo in kulturo spoznavala več let.
Največja težava pa je brezposelnost, saj je po poklicu delovna terapevtka in za novo delovno mesto potrebuje opravljen izpit iz slovenskega jezika.
"Slovensko ne govorim perfektno"
"Slovenščina prav gotovo ni med bolj preprostimi jeziki. Učila sem se je že v Bruslju, tu pa sem nekaj časa obiskovala učiteljico francoščine, ki uči na osnovni šoli in mi je pomagala pri pripravi za izpit. Potrebovala sem nekoga, ki govori francosko in slovensko, saj je tako učenje lažje," nam razloži.
Ker se z možem že od začetka pogovarja v angleščini, bi ji bil pogovor z njim v slovenščini popolnoma tuj, pravi. Svojo slovenščino lahko zato vadi zgolj s sosedi, v trgovini in s prijatelji.
V družini govorijo francosko, angleško in slovensko.
"V družini govorimo tri jezike: mož se s sinovoma pogovarja v slovenščini, z mano v angleščini, jaz pa s sinovoma govorim francosko." Starejši sin Jan obiskuje deveti razred in je odličen atlet. Tim obiskuje šesti razred. "Sinova govorita slovensko bolje od mene, moja slovenščina pa ni perfektna, največ težav imam s sklanjanjem," še potarna.
Anton Volkov, nekdanji karateist iz Moskve, ki Slovence poučuje argentinski tango
Ričet, klobase in pivo. To ima Pierre rad v Sloveniji.
Liliani iz Romunije je Slovenija podarila najlepše darilo #video
Buche de Noel, galette des rois ali naj živijo belgijske sladice
Nikakor se ne more navaditi na to, da Slovenci jedo solato iz ene posode. Veliko jedi se ji zdi tudi preslanih. "Najbolj pogrešam dunajsko pecivo za sladico po nedeljskem kosilu. Najbolj tradicionalni pa ostajamo med prazniki. Za božič je na jedilniku polnjeni puran, potem pa obvezno buche de Noel (božični panj) – neke vrste čokoladna rulada."
V naši družini - kot večina Francozov in Belgijcev - 6. januarja praznujemo praznik svetih treh kraljev, ko si pripravimo pito treh kraljev ali la galette des Rois, pravi. Obstaja ogromno receptov te jedi, najbolj znan pa je tisti s kremo "frangipane", ki je v bistvu mešanica marcipana in slaščičarske kreme, vse skupaj pa je zavito v listnato testo.
Palačinke za praznik Chandeleur.
Za razliko od večine Slovencev je v Belgiji eden izmed praznikov tudi 2. februar – Chandeleur ali praznik Jezusovega darovanja v templju. Tradicionalno se na ta dan postrežejo palačinke na sto in en način. Belgijska kultura se sicer po njenem mnenju ne razlikuje bistveno od slovenske.
Slovence samo hvali, narava pa jo navdušuje
"Slovenci se radi pozdravljajo, so zelo prijazni, odprti in hitro priskočijo na pomoč. Mislim, da dobro znanje slovenskega jezika ni tako nujno, ga je pa treba razumeti. Predvsem v manjšem kraju se to še bolj pozna," nam je povedala.
Njeni hobiji so se precej spremenili, odkar je v Sloveniji, saj zdaj več časa preživi zunaj, veliko hodi in dela na vrtu. Najbolj jo presenečata lepa narava in dejstvo, da lahko med sprehodom vidi veliko divjih živali.
Turistka v pravem pomenu besede
Kot prava turistka je obiskala že večino največjih znamenitosti. "Obiskali smo Koper, Piran, Postojnsko jamo, Škocjanske jame, grad Snežnik, Blejski vintgar, Bohinjsko jezero, Ljubljanski grad, Pokljuko, Bled, Maribor, Veliko planino ..."
"Nikakor ne razmišljam o tem, da bi se preselili kam drugam. Dokler so otroci v šoli sploh ne. Tukaj nam nič ne manjka in se imamo prav lepo," je še pove na koncu.
Illa ni želela deliti svojih fotografij na spletu.
2