Sobota, 21. 10. 2017, 18.34
6 let, 6 mesecev
Tujci v Sloveniji
Anton Volkov, nekdanji karateist iz Moskve, ki Slovence poučuje argentinski tango
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,53
1
Anton Volkov se je v Slovenijo preselil pred štirimi leti. "Z ženo sva iskala državo, ki bo izpolnjevala najine zahteve, in našla sva Slovenijo. Priznam, odkrila sva jo na internetu, a smo tukaj tako zadovoljni, da nameravava tudi ostati," pravi Volkov, mojster argentinskega tanga.
Ruski maestro argentinskega tanga Anton Volkov in njegova žena Natalia sta že nekaj časa razmišljala o selitvi v državo, kjer bi tudi njuna družina lahko pognala korenine.
"Naredila sva seznam zahtev, ki sva jih želela od države. Vse sva našla v Sloveniji," je svojo pripoved o selitvi iz Moskve začel 47-letni plesni učitelj, ki je s svojo partnerico prej živel že v Švici, Veliki Britaniji, na Japonskem in Madžarskem ter v ZDA.
Kriteriji, ki jih je najbolj izpolnjevala Slovenija
"Iskala sva državo, ki bo varna, ki ima veliko zelenja in ugodno podnebje, kjer pridobivanje dovoljenja za bivanje ni preveč zapleteno, ki je blizu Rusije, kjer imava še vedno veliko sorodnikov, in ki je cenovno precej ugodna. Če sva želela svoje otroke (po dva imata vsak iz prejšnjega zakona, enega, 15-mesečno deklico, pa skupaj) spraviti do študija, sva morala najti državo, kjer bo to sploh mogoče," je priznal Volkov.
Slovenijo sta prvič obiskala nekega februarskega dne, ko sta se z vlakom pripeljala iz Züricha, kjer sta nekaj časa živela in delala. Anton kot plesni mojster, njegova žena, ki jo je spoznal na tečaju argentinskega tanga, pa kot psihoterapevtka na Jungovem inštitutu.
Zakonca Volkov sta iskala državo, ki bo varna, ki ima veliko zelenja in ugodno podnebje, kjer pridobivanje dovoljenja za bivanje ni preveč zapleteno, ki je blizu Rusije in ki je cenovno precej ugodna. Slovenija je izpolnjevala vse njune želje. (Družina Volkov v Bohinju in na Bledu).
"Mislim, da je železniška postaja najbolj turoben kraj v Ljubljani, poleg tega je še deževalo, kar pomeni, da prvi vtis ni bil prav spodbuden. Ravno nasprotno se je zgodilo naslednje jutro, ko se nama je Ljubljana predstavila v najlepši mogoči luči," se spominja naš tokratni gost rubrike Tujci v Sloveniji.
Občutek varnosti in medsebojnega zaupanja
Pravi, da ga v Sloveniji najbolj pozitivno preseneča občutek varnosti in medsebojnega zaupanja. "Slovenci ste na splošno zelo topli ljudje," pravi. Neobičajnih navad ni opazil, tudi obuvanje copat doma ga ne preseneča, saj imajo takšno navado tudi Rusi.
"V Ljubljani je vse boljše kot v Moskvi. No, razen treh stvari: Moskva nikoli ne spi, večja je tudi ponudba kulturnih dogodkov in tango je brez dvoma na višji ravni kot v Sloveniji."
V Ljubljani je, razen treh stvari, vse boljše kot v Moskvi
Navdušen je tudi nad življenjskimi pogoji v Sloveniji. "Vse je boljše kot v Moskvi. Narava, ljudje, hrana, občutek varnosti, ekologija, izobraževalni sistem, odnosi med ljudmi. No, samo tri stvari so v Moskvi boljše," ugotavlja. "Moskva nikoli ne spi. Tam si lahko manikiro ali solarij privoščiš tudi ob 2. uri zjutraj. Večja je ponudba kulturnih dogodkov in tango je brez dvoma na višji ravni kot v Sloveniji."
Raje ima slovensko kot rusko hrano
Navdušuje se tudi nad slovensko hrano, celo bolj mu tekne kot ruska. Še posebej mu je všeč hrana, ki jo ponujajo na slovenski Obali. "Mislim, da gre za čudovito mešanico italijanske in slovenske kuhinje. Morsko hrano, ki je del tega, pa tako ali tako obožujem." Tudi sicer je Obala pogosta ciljna točka potovanj družine Volkov. "Pogosto gremo v Strunjan, občasno obiščemo tudi Piran. Povzpeli smo se tudi že na Triglav."
S plesom se je začel ukvarjati šele pri 30 letih, po končani športni karieri.
Karateist, ki je pri 30 letih stopil v plesne čevlje
Anton Volkov se je s plesom začel ukvarjati šele pri 30 letih.
"Pred tem sem se profesionalno ukvarjal s karatejem kyokushin, a sem sčasoma ugotovil, da karate škodi mojemu telesu in da me mlajši tekmeci kljub mojim dolgoletnim izkušnjam in dobri pripravljenosti začenjajo prehitevati.
Prijatelj me je že dlje časa nagovarjal, naj obiščem tečaj argentinskega tanga. In ko sem ga, mi je bil takoj všeč, čeprav o plesu nimam pojma, niti mi prvi koraki niso kaj posebno gladko stekli," se je spomnil prvih stikov s plesnimi koraki argentinskega tanga.
"Kot bi me po vsaki uri ugrabili vesoljci ..."
A je vztrajal, čeprav, kot pravi, v prvem letu ni pokazal kaj veliko.
"Po vsaki uri se mi je zdelo, kot bi me ugrabili vesoljci in mi izbrisali spomin. Ničesar se nisem zapomnil. Zdelo se mi je, da vsi napredujejo razen mene. Priznam, da mi je že začelo zmanjkovati motivacije in sem se že želel posloviti, a sem kar vztrajal. Ko so se pokazali pozitivni premiki, me je zagrabilo in začel sem trenirati tako trdo kot sem v času, ko sem se profesionalno ukvarjal s karatejem. Treniral sem od šest do osem ur na dan."
V obdobju, ko sta v Moskvi za argentinski tango obstajali zgolj dve plesni šoli, je opravil vse mogoče tečaje, njegov talent pa so očitno opazili tudi tečajniki, ki so ga vse pogoste prosili za nasvet, in trenerji, saj so ga, medtem ko so se sami odpravili na tečaje v Buenos Aires, postavili za nadomestnega učitelja. Sčasoma se je tudi sam začel udeleževati milong v Buenos Airesu.
"Obiskoval sem tudi po štiri individualne ure na dan, ves mesec. Malo sem bil nor," se spominja. Kmalu so mu zaupali tudi vodenje skupine in mu za poučevanje začeli tudi plačevati. Temelji njegove plesnoučiteljske kariere so bili postavljeni.
Tudi sin Daniil je že zakorakal v plesne vode in tekmuje v latinsko-ameriških in standardnih plesih.
Znanje argentinskega tanga želi dvigniti na višjo raven
Še danes vsak konec tedna poučuje po Evropi, med tednom pa uči v Ljubljani in Novem mestu.
"Ob mojem prihodu je bilo kar nekaj tečajnikov, ki so se učili tanga. Zdi se mi, da so se ljudje delavnic udeleževali bolj zaradi druženja, tako kot bi na primer hodili na biljard ali kaj podobnega, ne toliko zaradi resničnega učenja tanga. To se je pokazalo tudi na tango festivalu v Poreču, ki se ga je udeleževala tudi skupina slovenskih plesalcev. A kaj ko so plesali drug z drugim namesto s preostalimi.
Naj razložim. Pri tangu je pomembno, da ga plešete z različnimi ljudmi, tako kot na primer salso. Če vsi govorijo isti jezik, torej jezik tanga, in to kakovostno, s tem ni težav.
No, jaz si želim, da bi ta raven kakovosti plesa zrasla, da bi lahko odhajali kamorkoli in bi ljudje opazili njihovo kakovost. Vem, da je v Sloveniji veliko zelo dobrih učiteljev tanga, tečajniki pa niso bili na tako visoki ravni. Zdaj je konkurenca vedno boljša …"
Začetki v Ljubljani so bili težavni, priznava. "Težko je bilo najti dobro lokacijo za plesno šolo, saj resnično nisem vedel, kje v Ljubljani je dobra lokacija. Nikogar nisem poznal." Danes se večinoma druži s Slovenci, ima pa tudi nekaj ruskih prijateljev.
Anton se je z družino že povzpel na Triglav.
Slovenija, izbira za vedno
Družina Volkov si želi v Sloveniji ostati za vedno. "Trenutno imamo začasni vizum za bivanje, prihodnje leto pa bomo zaprosili za stalnega. Računam, da bi čez pet lahko pridobili tudi slovensko državljanstvo."
Za ta korak bo moral okrepiti tudi svoje znanje slovenskega jezika. "Slovensko sicer razumem, a razen na tečajih ne govorim kaj veliko. Obiskoval sem tečaj slovenskega jezika za tujce, vendar nisem veliko odnesel, sem pa vesel, da vsi najini otroci govorijo slovensko in obiskujejo slovenske šole, slovensko pa obvlada tudi moja žena."
Z družino na slovenski Obali.
Ob koncu je namignil še, da se ob poslušanju slovenskega jezika večkrat od srca nasmeji. Zakaj? Ker je kar nekaj besed podobnih, a imajo povsem nasproten pomen. Tako na primer varovanje v ruščini pomeni krasti.
1