Ponedeljek, 9. 7. 2018, 21.09
5 let, 9 mesecev
Begunci oziroma migranti v Sloveniji ne povečujejo širjenja bolezni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,22
1
Begunci in migranti, ki vstopajo v Slovenijo, ne povečujejo tveganja za širjenje nalezljivih bolezni med prebivalstvom, so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Večinoma zbolevajo za istovrstnimi nalezljivimi boleznimi kot državljani Slovenije. Sicer pa ob prihodu v azilni dom opravijo obvezen preventivno-zdravstveni pregled.
Slabe higienske in bivalne razmere beguncev in migrantov pomenijo tveganje za širjenje črevesnih in respiratornih nalezljivih bolezni med begunci in migranti samimi, ne pa med slovenskim prebivalstvom, so poudarili na spletni strani NIJZ. Zato je za osebje, ki pri svojem delu prihaja v stik z migranti, pomembna zaščita pred nalezljivimi boleznimi s cepljenjem, upoštevanje splošnih higienskih ukrepov in v nekaterih primerih uporaba osebne varovalne opreme.
Sicer pa Slovenija spoštuje mednarodne konvencije in ponuja osnovno zdravstveno varstvo vsem beguncem in migrantom. Prosilci za azil imajo pravico do nujne medicinske in zobozdravstvene pomoči, nujnega zdravljenja ter nujnega reševalnega prevoza.
Kaj jim pripada
Ženske imajo pravico tudi do kontracepcije, zdravstvene oskrbe v nosečnosti in ob porodu ter do prekinitve nosečnosti. Otroci, mladostniki ter študentje, ki se redno šolajo in so mlajši od 26 let, imajo pravico do zdravstvenega varstva v celoti oziroma v enaki meri kot državljani Slovenije.
Osebe s priznanim statusom begunca ali priznano subsidiarno zaščito imajo pravico do obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za pokritje razlike med polno ceno zdravstvene storitve in deležem, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, si migranti z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem lahko uredijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje na lastne stroške.
Osebe, ki nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, se za zdravstveno pomoč lahko obrnejo na ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja (t. i. pro bono ambulante). Migranti lahko v azilnem domu zaprosijo za prevajalca, ki jih bo spremljal na pregled k zdravniku.
Otrokom in mladostnikom, ki so prosilci za azil, pripadajo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja in zaščite z zdravili, torej cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi, hemofilusu tipa B, pnevmokoknim okužbam, ošpicam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B in HPV-okužbam.
Cepljenje proti tuberkulozi je priporočljivo za novorojenčke, katerih starši so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselili iz držav z višjo incidenco tuberkuloze, so navedli na NIJZ.
Odraslim je zagotovljeno le cepljenje ob epidemioloških indikacijah v skladu z nacionalnimi smernicami. Za nosečnice pa je priporočljivo cepljenje proti oslovskemu kašlju čim prej po 24. tednu nosečnosti in v sezoni tudi cepljenje proti gripi.
1