SiolNET. Novice Slovenija
2,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Banka Slovenije napoveduje globok padec slovenskega BDP

2,03

termometer

Banka Slovenije
Foto: STA

Cena, ki jo bo zaradi pandemije koronavirusa plačalo slovensko gospodarstvo, bo po ocenah Banke Slovenije najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. Medletni padec bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi po ocenah centralne banke letos znašal od šest do 16 odstotkov, piše STA.

Banka Slovenije je v danes objavljeni analizi o vplivu koronavirusa na slovensko gospodarstvo predpostavila tri mogoče scenarije nadaljnjega poteka dogodkov, in sicer ob predpostavki odsotnosti ukrepov fiskalne in denarne politike za zajezitev škode. Pri vseh treh scenarijih ocenjuje, da bo vpliv na slovensko gospodarstvo zelo velik, odvisen pa bo predvsem od časa trajanja ukrepov za zaustavitev širjenja virusa in hitrosti okrevanja po njihovi odpravi.

Scenariji banke Slovenije, ki se razlikujejo glede na število tednov do zaustavitve ukrepov in hitrost okrevanja, predvidevajo, da se bo del pomembnih šokov zavlekel v mesece po odpravi ukrepov, obseg teh prenosov pa se spreminja po različnih scenarijih in aktivnostih.

Zasebna potrošnja bo upadla

"Medtem ko se resnost učinka po scenarijih zaostruje, rezultati analize kažejo, da bo cena, ki jo bo plačalo slovensko gospodarstvo zaradi izbruha novega koronavirusa, verjetno presegla tisto zaradi svetovne finančne krize," ugotavlja Banka Slovenije ter ocenjuje, da bi medletni padec BDP letos lahko znašal od šest do 16 odstotkov, piše STA.

Zasebna potrošnja bo upadla, predvsem v delih, kjer je potreben neposreden stik med kupcem in ponudnikom storitev oz. prodajalcem (npr. v primeru gostinskih in hotelskih storitev, prevoza ter storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo). V primeru različnih scenarijev ob pričakovanju, da se potrošnja v določenem delu nadomesti s spletnimi nakupi, Banka Slovenije ocenjuje, da bo ta letos upadla za od 2,4 do devet odstotkov, najbolj v drugem četrtletju.

Evro denar evri Posel danes Slovenija lani z 0,5 odstotka BDP presežka v javnih financah

Velik bo tudi vpliv na trg dela. Medletni padec zaposlenosti naj bi v odsotnosti ukrepov glede na različne scenarije znašal med 1,8 in 4,7 odstotka, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko več kot podvojila. Končni učinki na trg dela bodo odvisni od učinkovitosti predlaganih ukrepov za blaženje posledic krize, ki naj bi znatno znižali stroške dela med trajanjem epidemije in s tem prispevali k ohranitvi delovnih mest, piše STA.

Glede na različne scenarije bi se cene medletno lahko v povprečju znižale do okoli enega odstotka. Letos bodo rast cen ob strmoglavljenju svetovnih cen nafte v večji meri zniževali cenejši energenti, medtem ko bo medletna rast cen hrane še porasla. Ob upadu povpraševanja po storitvah osebne nege in rekreacije, počitniških paketih in nastanitvah ter transportu se bo pomembno znižala tudi osnovna inflacija, menijo v centralni banki.

Povečala se bo tudi zadolženost države

Ob negativni gospodarski rasti se bo povečala tudi zadolženost države. Zgolj padec BDP, ki bi bil skladen z ocenami Banke Slovenije, bo povečal zadolženost na približno od 70 do 80 odstotkov BDP. V to oceno niso všteti fiskalni ukrepi države, ki bodo na eni strani povečali raven nominalnega dolga, na drugi strani pa nekoliko ublažili padec gospodarske aktivnosti.

Zagon ponovnega investicijskega cikla bo odvisen od sposobnost tako podjetij kot bank, da preživijo obdobje trajanja omejitev. V zagotavljanje preživetja podjetij je usmerjen tudi interventni ukrep odloga plačila obveznosti posojilojemalcem. Po oceni Banke Slovenije bo ta ukrep ob nekaterih predpostavkah in omenjenih scenarijih banke prikrajšal za denarni tok med 0,9 in 1,6 milijarde evrov, piše STA.

Izpad denarnega toka bo znašal dve milijardi evrov

V najbolj neugodnem scenariju, kjer vsa podjetja pod vplivom šoka koronavirusa zaprosijo za odlog odplačil, pa bo izpad denarnega toka znašal dve milijardi evrov. Banke imajo tudi po tem scenariju dovolj likvidnih sredstev - izpad denarnega toka znaša 35 odstotkov primarne likvidnosti - in bi v odsotnosti stečajev podjetij in kopičenja izgub s tega naslova morale biti sposobne zagotavljati gospodarstvu sredstva za ponoven zagon aktivnosti.

Banka Slovenije bo lahko natančnejšo oceno, ki bo vsebovala tudi učinke vseh ukrepov za zajezitev gospodarske škode, podala šele po sprejetju in uveljavitvi ukrepov skupaj s predstavljenim načrtom njihove izvedbe, ki so jih oz. jih bodo še sprejele vlada in mednarodne institucije. "Vsekakor pa rezultati trenutne analize kažejo na nujnost usklajenega ukrepanja institucij tako na državni ravni kot ravni skupnih evropskih institucij," poudarjajo v Banki Slovenije, še piše STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin