Ponedeljek, 23. 10. 2017, 13.39
7 let, 2 meseca
Pahor: Vzroki za bančno luknjo so nastali pred nastopom naše vlade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,65
6
Pred preiskovalno bančno komisijo DZ, ki je danes najprej zaslišala nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa, je nastopil še Borut Pahor, predsednik vlade od konca novembra 2008 do februarja 2012. Kot je dejal, se je vlada v času, ko je nastopila svetovna kriza, odločala tako, kot je znala oziroma kot je menila, da je prav.
Na vprašanje, ali je vlada objektivno odgovorna za bančno luknjo, je odgovoril, da je vlada objektivno odgovorna za vse, a da to vsi običajno razumejo kot krivdo. "A kriva bi bila, če bi na temelju pravih podatkov sprejemala napačne odločitve. Ti pa so bili takšni, kot so bili, in vlada se je po svoji presoji odločala, kot se je," je pojasnil.
Potem ko smo prej 20 let govorili, da se mora politika nehati vmešavati v gospodarstvo, se je v kriznem obdobju, ko so se tovarne zapirale, ustvarjal pritisk javnosti, naj politika pomaga reševati gospodarstvo. "Pritisk je bil izjemen, okoliščine so bile takrat take, da nihče ni vedel, kako globoka je kriza, kako dolgo bo trajala in kakšne bodo posledice," je orisal.
"Pritisk javnosti, naj kaj storimo, čeprav je bilo na meji korporativnega upravljanja, je bil izjemno velik. Morali smo ugotoviti, kje je prav storiti korake," je opravičil njihov angažma tako na področju projekta Stožice, v primeru stečaja Mure, IUV, Vegrada ipd.
Iskren interes za vzpostavitev dobrega korporativnega upravljanja
Kot je povzel, je imel kot predsednik vlade iskren interes za vzpostavitev dobrega korporativnega upravljanja z vzpostavitvijo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). A ta se je končal z zgodbo o preklicu skorajda že izpeljane prodaje delnic Nove KBM na Varšavski borzi. Takrat je odšel v London promovirat prodajo, nato pa ga je AUKN "povozil" z odločitvijo o umiku prodaje delnic s tem, da so jih kupila tri slovenska podjetja. "Bil sem razočaran in jezen ... moje ogorčenje ni bilo skrito nikomur," je opisal.
Regulatorjeva naloga
Na kritike, da se vlada ni pravočasno odzvala in dokapitalizirala NLB v letu 2009, je odgovoril, da je bila naloga regulatorja, da to odredi, če je res presodil, da je to nujno. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na to pisno opozarjal vlado leta 2009, nato pa leta 2010 vendarle sprejel odredbo o dokapitalizacijo NLB, ki se je nato tudi odvila. "To je njegova naloga, on je regulator," je dejal Pahor in opozoril, da je imela vlada leta 2009 druge proračunske izzive in da ni želela kar dati denarja, če to zares ni bilo nujno.
Povedal je, da so takrat prihajala opozorila s strani bank, a v resnih težavah je bila tudi celotna fiskalna politika in gospodarstvo. O tem, kaj storiti, smo imeli z bankirji, regulatorji, gospodarstveniki, svetovalci nešteto sestankov, je povzel in dejal, da so se stvari na dnevni ravni spreminjale in poslabševale.
Slaba posojilna praksa bank pred nastopom njegove vlade
Bančna luknja se je po njegovem začela s slabo kreditno prakso v bankah, daleč pred nastopom njegove vlade. Ob splošnem dobrem gospodarskem razpoloženju v svetu so banke v letih 2005 do 2007 dostikrat na veliko in nekritično dajale posojila, ki so nasedla v času krize. Takrat pa se je zgodil "konflikt kritik", saj se je prej banke obtoževalo, da dajejo preveč posojil, v obdobju krize pa, da jih ne dajejo. "Tudi one so bile v težkem položaju," je dejal.
V Irangate se ni posebej vtikal
Glede tako imenovane afere Irangate v NLB, ko naj bi iranski državljan prek te banke v letih 2009 in 2010 opral približno milijardo dolarjev, je povedal, da je njegov kabinet obvestilo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) dobil konec novembra 2010. Ker mu je svetovalec povedal, da primer preiskuje urad za preprečevanje pranja denarja, se v zadevo ni posebej vpletal.
Je pa poudaril to, da je njegova vlada vodstvo Sove ob nastopu mandata pustila delovati in ga zamenjala šele sredi leta 2010. "Takšnega poročila nisem dobil v dveh letih. Dve leti Sova in jaz nismo vedeli za ta primer. Po menjavi pa je nato Sova v nekem trenutku obvestila vlado," je bil pomenljiv in Logarju predlagal, naj komisija razišče, zakaj se je to zgodilo.
Rop: Napačna makroekonomska politika
Po mnenju Antona Ropa sta za bančno luknjo kriva napačna makroekonomska politika, ki je spodbujala pregrevanje gospodarstva, ter postopek dokapitalizacije v času sanacije, ki je bil pretiran in zgrešen.
Vložena sredstva v sanacijo bank konec leta 2013 so bila po njegovem pretirana. Postopek je bil "zgrešen", tudi na osnovi pritiskov politike, Evropske komisije in Banke Slovenije, je ocenil Rop, ki ga je sicer začudilo vabilo na zaslišanje pred to komisijo, saj v času nastanka in sanacije bančne luknje ni bil več politično aktiven.
Je pa sooblikoval odločitev vlade v letu 2002, ko se je Slovenija odločila za delno privatizacijo NLB, ki jo je delno prodala belgijski KBC, in ko je brez prodaje končala načrtovano privatizacijo Nove KBM. Opisal je, kako so takrat potekali pogovori, ki so botrovali takšnim odločitvam, ter postopki, ki so jim sledili.
Po Ropovi oceni je bilo v sanacijo bank konec leta 2013 vloženih "vsaj 1,5 milijarde evrov sredstev preveč". Predpostavke za oceno stresnih testov so bile pretirane. Po njegovem bi morali zato takrat "na najvišji politični ravni opraviti določene razgovore v EU".
Odločitev, da so privatizacijo Nove KBM ustavili, se mu zdi dobra
"To je bil dolgotrajen proces, v katerem smo skušali zagotoviti takšno privatizacijo ali dokapitalizacijo, ki bi omogočila čim bolj učinkovit in dobičkonosen razvoj obeh bank. Da bi vsi imeli čim bolj konkurenčen bančni servis," je opisal. Na koncu so za NLB prišli do KBC, za Novo KBM pa ni bilo kakovostnih investitorjev.
Odločitev, da so takrat načrtovano privatizacijo Nove KBM ustavili, se mu zdi dobra. "V enem primeru potencialni partnerji niso bili dobri in so podali ponudbe z izrazito prenizko ceno, v drugem pa ni bila primerna njihova struktura, saj so bili pod političnim nadzorom določenih političnih strank v Avstriji," je opisal.
Glede bančne luknje je ocenil, da je ta tako kot v mnogih komercialnih bankah po svetu, kot sta KBC in Deutsche bank, nastala, "ker je prišlo do svetovne finančne krize, ki je presekala finančne tokove med bankami". Nekaj pa jo je nastalo tudi zaradi "slabega in neodgovornega ravnanja".
6