Po anketi Slovenski utrip med strankami vodi SDS, sledita SD in PS, nato DeSUS. Več kot polovica vprašanih meni, da imamo z demokracijo težave, petina pa, da je v Sloveniji sploh ni.
V anketi, ki jo opravlja novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije, bi med strankami največ anketirancev (11,1 odstotka) volilo SDS, sledita SD s 7,7-odstotno in PS s 4,9-odstotno podporo. Za DeSUS bi se odločilo 3,4 odstotka vprašanih, za SLS pa 2,6 odstotka. NSi bi volilo 2,3 odstotka anketirancev. Pred parlamentarno DL, ki je prejela 0,8 odstotka glasov, se je prebila še zunajparlamentarna Solidarnost z dvema odstotkoma glasov. Najmanj vprašanih bi se odločilo za SNS (0,6 odstotka) in LDS (0,4).
Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, več kot tretjina vprašanih (34,5 odstotka) ne bi volila nobene stranke, 19,9 odstotka jih ne ve, koga bi volili, šest odstotkov vprašanih pa zagotovo ne bi šlo na volitve. Če upoštevamo samo anketirance, ki so izbrali točno določeno stranko, bi SDS volilo 30,9, SD 21,3, PS 13,5, DeSUS pa 9,5 odstotka vprašanih.
Vlade Alenke Bratušek glede na anketo ne podpira že 68,3 odstotka vprašanih, podpira jo le še 25,2 odstotka vprašanih, medtem ko 6,5 odstotka anketirancev na vprašanje ni znalo odgovoriti.
Za petino Slovencev demokracija v Sloveniji ne obstaja
Anketirance so vprašali tudi glede stanja demokracije v Sloveniji. Približno tretjina jih je popolnoma nezadovoljna z delovanjem demokracije, več kot polovica vprašanih (54,2 odstotka) pa meni, da imamo v Sloveniji demokracijo z večjimi težavami, še dodatna dobra petina je takšnih, ki menijo, da demokracija v Sloveniji sploh ne obstaja.
Večina ne verjame v politično neodvisnost Štefaneca
Izstop Borisa Štefaneca iz PS dan pred imenovanjem za novega predsednika protikorupcijske komisije kar 75,2 odstotka anketirancev ni prepričal o njegovi politični neodvisnosti na novem položaju. Glede vladnega ravnanja v zvezi z nepremičninskim davkom 46,3 odstotka vprašanih meni, da bi morala vlada uvesti določene spremembe, 39,8 odstotka pa je predlagalo njegovo popolno ukinitev.
Podatki o vseh slabih kreditih bi morali biti javno dostopni
Na vprašanje o tem, ali bi morali biti razkriti vsi slabi krediti iz preteklosti v bankah v državni lasti, je večina (78,3 odstotka) anketirancev mnenja, da morajo biti javno dostopni podatki o vseh slabih kreditih, 12,7 odstotka jih je menilo, da morajo biti razkriti samo tisti slabi krediti, ki so bili preneseni na slabo banko, pet odstotkov pa jih je menilo, da bankam ni treba razkrivati nobenih podatkov o kreditih.
4
