Ambasada Rog kritična do notranjega ministrstva ob obravnavi noseče prosilke za azil, to očitke zavrača

Ambasada Rog je namreč minuli teden sporočila, da je noseča prosilka za azil, ki se že več mesecev na sodišču bori proti predaji na Hrvaško, pri porodu skupaj z dojenčkom pristala v kritičnem stanju. V nevladni organizaciji so dodali, da so notranje ministrstvo "večkrat opozorili, da utegne povečevanje stresa, povezanega z deportacijo na Hrvaško, resno vplivati na zdravje matere in otroka", tudi ginekologinja in zdravnik. Otrok je po njihovih navedbah utrpel trajne poškodbe možganov, v kritičnem stanju pa je tudi več njegovih telesnih organov, saj ob porodu več minut ni dihal.

Novice Hrvaška turistična skupnost: To preprosto ni res

Na ministrstvu so zapisali, da ne smejo in ne morejo vplivati na odločitve sodišča

Na notranjem ministrstvu so odgovorili, da konkretnih postopkov ne morejo komentirati. Iz izjave Ambasade Rog pa po njihovem mnenju izhaja, da so konkretno zdravstveno stanje in morebitne vplive na nosečnico pojasnili šele v tožbi, o kateri odloča upravno sodišče. Ministrstvo kot pristojni organ pa ne sme in ne more vplivati na odločitve sodišča, so zapisali.

Ob tem so poudarili, da v primeru nosečih žensk in drugih ranljivih oseb posebej pozorno preučijo vse okoliščine in morebitno zdravstveno stanje, ki bi lahko vplivalo na predajo. Če bi ministrstvo v posameznem primeru pristojni strokovnjaki obvestili, da je postopek predaje odgovorni državi članici za nekoga z medicinskega vidika preveč ogrožajoč in lahko povzroči trajne zdravstvene posledice, bi to v postopku predaje nedvomno upoštevalo in ustrezno ukrepalo, so navedli.

Ambasada Rog vztraja, da so bili prosilci za azil deležni nasilja

Dodali so, da dublinska uredba, po kateri bi bila nosečnica vrnjena, posebej vsebuje določbo, po kateri mora država članica, ki izvede predajo, odgovorni državi članici posredovati informacije, s katerimi razpolaga, o kakršnihkoli posebnih potrebah osebe. Odgovorna članica nato poskrbi, da se take osebe ustrezno obravnavajo in jim zagotovijo nujno zdravstveno oskrbo, če je ta potrebna.

Ambasada Rog v svojem sporočilu vztraja, da so bili prosilci za azil ob vrnitvi na Hrvaško deležni nasilja, notranje ministrstvo pa je sicer v preteklih mesecih na te očitke odgovarjalo, da tudi slovenska sodna praksa zavzema stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.

Diskrecijske klavzule niso uporabili

Nevladniki tudi menijo, da bi ministrstvo prav v takšnih primerih lahko uporabilo t. i. diskrecijsko klavzulo dublinske uredbe, po kateri lahko vsaka članica EU prevzame pristojnost za obravnavo prošenj za azil, podanih na njenem ozemlju. Ministrstvo je sicer navedlo, da v zadnjem letu diskrecijske klavzule niso uporabili.

"Menimo, da gre za popolno odpoved sistema, ki so ga ustvarili in financirali z namenom, da nudi zaščito ljudem, ki jo potrebujejo," je Ambasada Rog sklenila v sporočilu. Poleg pravosodja so kritiko usmerili tudi v poslance DZ ter vlado, ki da imajo že mesece na mizah pobude in praktične predloge za prekinitev "deportacij" na Hrvaško, a ne najdejo odločnosti, da sprejmejo edino humano odločitev.

Novice Na mostu z avtomobilom zbil dve osebi, ena v bolnišnici umrla

Trendi Nekdanji hrvaški premier med prestajanjem zaporne kazni prvič postal dedek