Aljoša Petek: Sprememb tako pomembnega zakona se je treba lotiti preudarno in s pravočasno vključitvijo stroke

Čez en teden bomo na referendumu odločali o noveli zakona o vodah, na pobudo Gibanja za pitno vodo. Vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?

Na referendumu bi bila novela zavrnjena, če bi proti njej glasovala večina udeležencev refenduma, ob tem pa mora biti dosežen še kvorum, kar pomeni, da se mora referenduma udeležiti 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar je okrog 340 tisoč volivcev.

Na vprašanja, kaj se jim v predlogu zdi sporno in kaj prinaša predlagan novela, je odgovarjal pobudnik referenduma Aljoša Petek.

Kaj so največje slabosti novega predlaganega zakona?
"Veljavni zakon o vodah ocenjujem kot dober, vsekakor pa vidim več možnosti za izboljšave." Foto: STA , Med največje vsebinske težave spadata spremembi 14. in 37. člena.

V 14. členu je predlagan izbris 6. odstavka, ki trenutno omogoča vladi, da izjemoma zoži priobalni pas, na katerem sicer velja splošna prepoved gradenj in posegov, na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj naselij. To lahko stori pod zelo strogimi (šestimi) pogoji, temu primerno je večina gradenj na priobalnem pasu nemogoča. Od leta 2008 do danes je bilo teh izjem oz. oženj priobalnega pasa le 18, vse pa so bile namenjene minornim posegom v prostor. Nobena nova tovarna ali nevarna gradnja ni bila zgrajena na podlagi veljavnega Zakona, kar smo dosledno preverili v sprejetih uredbah, ki so dostopne vseh državljankam in državljanom.

Na prvi pogled deluje, da je izbris izjeme pozitiven. A temu žal v povezavi s spremembami 37. člena ni tako. Po predlaganem bi torej ostali brez izjeme, ki jo pri manj pomembnih posegih odobri vlada, obenem pa omogočili nov nabor zasebnih gradenj na priobalnih in vodnih zemljiščih - ob rekah, jezerih, presihajočih jezerih in morju. Govorimo o tem, da bi lahko na priobalnih in vodnih zemljiščih gradili do sedaj prepovedane objekte v javni rabi po 6. točki 1. odstavka Gradbenega zakona – trgovine, gostilne, restavracije, hotele, parkirišča, pokopališča, ceste, železnice, pa tudi bencinske servise. Prav tako spremembe zakona omogočajo gradnjo enostavnih objektov, ki jih določa Priloga I Uredbe o razvrščanju objektov – gre za desetine novih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, kot so majhne garaže, skladišča, cisterne, rezervoarji, bungalovi ob vodi ter na vodi, 40 kvadratnih metrov veliki reklamni panoji ter tudi ograje. Ti objekti bi lahko bili grajeni, zaradi črtanja 6. odstavka 14. člena, tudi izven naselij oz. obstoječih stavbnih zemljišč – v naravnih okoljih, ki niso zavarovana

Soočeni smo torej z dvema širitvama možnosti gradenj na priobalnih in vodnih zemljiščih:

- možnost gradnje objektov javne rabe ter enostavnih objektov na priobalnih in vodnih zemljiščih ter

- možnost graditev teh objektov tudi izven obstoječih stavbnih zemljišč v naseljih, v naravi. 

Nadalje opozarjam na nezakonito in neustavno sprejetje zakona. Kljub opozorilom in javnemu nasprotovanje večine vodne stroke in vpletene civilne družbe, da gre za zelo pomembne spremembe zakona, je bil zakon v skrajšani javni razpravi, v neskladju s 34.a členom Zakona o varstvu okolja, nato pa je bil izveden še skrajšani zakonodajni postopek, v neskladju s 142. členom Poslovnika Državnega zbora. Tovrstne, skrajšane postopke, se lahko v skladu s predpisi izvede le, če gre za manj pomembne spremembe zakona, za kar v tem primeru definitivno ne gre. Temu pritrjuje tudi naravoslovna stroka.

Foto: Matej Leskovšek

Kaj na referendumu predstavlja glas proti?
Glas proti spremembam zakona vodah pomeni nasprotovanje nepremišljenega širjenja možnosti graditev na priobalnih in vodnih zemljiščih. Ta zemljišča so bistvenega pomena za ohranjanje kakovosti površinskih voda, ki so neposredno povezane s podzemno vodo – ta pa je poglavitni vir naše pitne vode. Priobalni pas lahko predstavlja človeške ledvice, ki čistijo strupe iz našega telesa.

Glas proti spremembam zakona prav tako pomeni, da bomo preprečili degradacijo protipoplavne varnosti z nadaljnjo prepovedjo vseh predvidenih novih gradenj ter zavarovali ekosisteme na zelenih površinah ob vodi.

Glas proti prav tako pomeni, da želimo, da se Sloveniji dosledno upošteva stroka in civilna družba ter da se nova zakonodaja v prihodnje sprejema na vključujoč, transparenten in zakonit način.

Ali je trenutni zakon o vodah ustrezen ali bi ga bilo po vašem mnenju potrebno spremeniti/posodobiti?
Veljavni zakon o vodah ocenjujem kot dober, vsekakor pa vidim več možnosti za izboljšave. Kot aktualni primer lahko navedem potrebo po ustrezni ureditvi izjeme v 14. členu, ki bi zelo specifično določila, zaradi katerih razlogov se priobalni pas, znotraj naselij, lahko skrči. Primarni namen določbe je bil možnost gradnje cest in železnic v tistih občin, ki prometnih težav niso mogle urediti drugače, kot da so s prometno infrastrukturo posegle ob vode. Izjema pa se je v praksi razširila na trivialne posege, ki s prometom nimajo povezave.

Moj pristop k zakonu torej ni, da ga ni možno izboljšati, ali da izboljšav ne potrebuje. Se je pa treba zavedati, da se je sprememb tako pomembnega zakona enostavno treba lotiti preudarno in s pravočasno vključitvijo stroke. 

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak trdi, da zakon izboljšuje zakonodajo s področja voda. Vaš komentar?
Izjave ministra Vizjaka ocenjujem kot zelo neposredno, neodgovorno in vztrajno izkrivljanje dejstev in širjenje neresnic med ljudi. Seveda ima minister pravico do lastnega mnenja glede zakonodaje, vendar kot javni funkcionar ne bi smel preslišati večine stroke, ki zelo jasno trdi, da spremembe zakona o vodah vodijo do degradacije priobalnih ter vodnih zemljišč in posledično, naših voda. Veliko je investitorjev, ki slutijo podražitev zemljišč ob vodah in že čakajo s pripravljenimi projekti; vsekakor je to dejavnik, ki prispeva k tovrstnemu nastopanju ministra.   

Z novelo zakona o vodah se bo pritisk na pozidavo priobalnih in vodnih zemljišč zmanjšal, je prepričan minister Vizjak. Kako odgovarjate?
"Če bomo neuspešni na referendumu, bomo prisiljeni poseči po pravnih sredstvih, ki jih omogočata ustava Republike Slovenije in pravni red EU." Foto: STA , Če na kratko ponovim, kar sem že obrazložil poprej: nobena tovarna, bencinski servis ali katerakoli druga nevarna gradnja ni bila zgrajena na priobalnih pasovih na podlagi veljavnega Zakona – ta tega absolutno ne omogoča. To dokazuje 18 izjem pri poseganju v priobalni pas, ki jih je od leta 2008 odobrila vsakokratna vlada. Gre za manjše posege v prostor, ki nimajo nobenega vpliva na stanje voda.

Prav tako novela dopušča gradnjo objektov v javni rabi in enostavnih objektov na priobalnem pasu, ki so bili do sedaj jasno prepovedani. Navedeno bistveno širi možnost gradenj, obenem pa novela dopušča gradnjo teh objektov tudi izven obstoječih stavbnih zemljišč znotraj naselij. Novela tako odpira prostor za graditev na naravnih in neposeljenih zemljišč ob rekah, jezerih, morju. S trditvijo ministra se torej nikakor ne morem strinjati.

Je bila stroka slišana oziroma upoštevana pri snovanju novele zakona?
Žal večina stroke pri spremembah zakona ni bila upoštevana, kljub jasnih in javnih opozorilih pred sprejetjem zakona v državnem zboru. Da je večina stroke na nasprotnem bregu od tega, na katerem stoji predlagatelj zakona, dokazuje tudi soočenje stališč stroke pri predsedniku Pahorju 29.7. Na dogodku je bilo jasno, da bi tako korenite spremembe morale biti usklajene s stroko precej časa, preden je končno besedilo predloga novele romalo v državni zbor. Temu žal ni tako, zato je tudi strokovnjakom na voljo le še referendum – na vsebino zakona ne moremo več vplivati.

Pričakujete, da bo dosežen kvorum na referendumu?
Doseganje kvoruma je nekaj zelo zahtevnega. Na žalost smo v Sloveniji spremenili ustavo in v njo zapisali zelo omejujoč kvorum, ob dosegu katerega je referendum uspešen. Proti zakonu bo moralo glasovati približno 340 tisoč volivk in volivcev. Ob realistični oceni pa ostajam pozitiven – voda je, kot opažam v kampanji, med prebivalkami in prebivalci Slovenije še vedno dobrina, ki jo cenimo in jo tudi želimo varovati za naše potomce in vse, ki pridejo za nami.

Kakšen bo vaš naslednji korak v primeru, da bo referendum neuspešen?
Če bomo neuspešni na referendumu, bomo prisiljeni poseči po pravnih sredstvih, ki jih omogočata ustava Republike Slovenije in pravni red EU. Zakon je namreč, zaradi določanja novih gradenj, ki imajo lahko vpliv na dobro stanje voda, v konfliktu s številnimi predpisi, od evropske Okvirne vodne direktive, do našega Zakona o varstvu okolja, Poslovnika Državnega zbora in tako dalje. Upamo, da do tega ne bo prišlo in da bomo stopili skupaj za kakovost slovenskih vod, za ohranjanje čudovitih zemljišč ob vodah in navsezadnje, za dosledno varstvo našega bogastva – čiste pitne vode.

Spremembe in dopolnitve zakona o vodah, o katerih bomo odločali na referendumu: