Ali policija lahko zahteva, da zapremo in zatemnimo vsa okna?

Ta konec tedna bo papež Benedikt XVI. obiskal Zagreb in navdušenje pri jugovzhodnih sosedih je, sodeč vsaj po uradnih hrvaških poročilih in napovedih o številu ljudi, ki se bodo udeležili dogodkov, nepopisno. Precej manj veselja izražajo tisti, ki živijo ob cestah in ulicah, po katerih se bo peljal papež, saj zanje ta konec tedna veljajo posebna navodila: med drugim bodo morali imeti zaprta okna in balkone, vključno z roletami, in se pred okni oziroma na balkonih ne bodo smeli zadrževati. Vsaka država v takih razmerah sicer sama predpisuje varnostne ukrepe in izdela načrt varovanja v skladu s svojo zakonodajo, a za podobne ukrepe se je ob obisku papeža odločila tudi slovenska policija. Pojasnili so nam, da je v takih primerih podlaga za uvajanje posebnih začasnih ukrepov Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. Toda kje so pravice do osebnosti in zasebnosti posameznikov ter do lastnine?

Omejitev pravic še ni nujno kršitev

"Taki ukrepi so poseg v lastninsko pravico in pravico do zasebnosti," je za SiOL pojasnil dr. Marko Bošnjak iz odvetniške družbe Čeferin. "Omejena je tudi pravica do osebnosti, saj se lahko posameznik lahko prosto odloča o svojem življenju, denimo o tem, kdaj se bo sončil na balkonu ali bo tam morda kadil."

Toda Bošnjak obenem pojasnjuje, da omejitev pravic še ne pomeni kršitve, saj so, kot pravi, omejitve dopustne, kadar gre za sorazmernost, zlasti pri močnejši ogroženosti. "Kot primer: kontrole na letališčih so še večji poseg v osebnost in zasebnost, a so ta dejanja sorazmerna zaradi povečanih groženj po terorističnih napadih 11. septembra 2001 in z namenom varovanja zračnega prostora." Ob tem vendarle meni, da uredba ne bi smela posegati v te pravice posameznikov, temveč bi v ta namen morali imeti ustrezen zakon.

Pravno varstvo sicer obstaja …

Če kdo meni, da so taki ukrepi neupravičeni, in meni, da so mu bile pravice zaradi njih omejene brez zadostne utemeljitve, ima na voljo pravno varstvo. "Prva možnost je upravni spor zaradi domnevne kršitve človekovih pravic, ki je na voljo, če ni drugega pravnega mehanizma, a ta kratkoročno ne bo ustavil policijskega ravnanja," je pojasnil Bošnjak. "Druga možnost, ki se s prvo ne izključuje, je odškodninska tožba, pri kateri bi tožnik škodo moral dokazati."

… a naš pravni red ni tako "kreativen" kot v ZDA

In prav v dokazovanju škode je ključ zgodbe, ta vsem, ki mislijo, da bi v takih primerih kaj dosegli na sodiščih, precej zmanjšuje obete. "Pravni red Slovenije v primerjavi s tistim v ZDA ni naklonjen raznim kreativnostim pri ugotavljanju in dokazovanju škode. Pravno varstvo sicer obstaja, a je veliko vprašanje, kako bi nekdo v takih primerih pri nas dokazal škodo in kršitev načela sorazmernosti. Ugoden izid za tožnika je zato pri nas malo verjeten, pravzaprav zgolj hipotetičen," je pogovor sklenil Bošnjak.