Ali je koroškim Slovencem žal, da ne živijo v Sloveniji?

Pred dnevi je koroška Slovenka Ana Blatnik prevzela predsedstvo zveznemu svetu, sicer četrto najvišjo funkcijo v državi (zvezni svet je eden od dveh domov v avstrijskem parlamentu, njegova vloga je deloma primerljiva z našim državnim svetom). Na majskih volitvah v Evropski parlament je avstrijska evroposlanka postala tudi koroška Slovenka Angelika Mlinar. Ta dogodka sta slovenske medije spet spomnila na koroške Slovence.

Na koroškem plebiscitu za Avstrijo tudi dve petini koroških Slovencev Na koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 se je jug današnje avstrijske Koroške odločal, kateri državi bo pripadal, novoustanovljeni jugoslovanski državi ali Avstriji. Zmagali so zagovorniki Avstrije (brez plebiscita je Kraljevina SHS dobila Mežiško dolino, Dravograd in Jezersko, ki so pred letom 1918 spadale v okvir dežele Koroške).

V coni A, kjer je bilo 70 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti in je bila pod zasedbo enot SHS, je na plebiscitu za Avstrijo glasovalo 59,04 odstotka, za SHS pa 40,96 odstotka volivcev (s tem je samodejno odpadel plebiscit v coni B – ozemlje Celovca in Gosposvetskega polja). To pomeni, da je za Avstrijo glasovalo tudi okoli štirideset odstotkov koroških Slovencev.

Izgubljeni plebiscit se je v slovenski kolektivni spomin za dolgo časa vtisnil kot nacionalna tragedija. Toda kakšno je mnenje današnjih koroških Slovencev? Jim je žal, da ne živijo v Sloveniji?

Ponosni Slovenci in Avstrijci Benjamin Wakounig, poslovnež iz vrst koroških Slovencev, pravi: "Mi smo rojeni na Koroškem in smo se navadili na to. Korenine slovenstva so na Koroškem. Povezanost z matično domovino obstaja, toda naše korenine so zgodovinsko tukaj, na Koroškem. Ponosno živimo na Koroškem, smo s ponosom Slovenci, kakor tudi Avstrijci."

Wakounig, ki je od leta 2006 tudi predsednik Slovenske gospodarske zveze (SGZ), nadstrankarske krovne gospodarske organizacije koroških Slovencev v Avstriji, še pojasnjuje: "Mi, koroški Slovenci, nismo nikoli živeli v Jugoslaviji ali Sloveniji, vedno smo živeli tukaj in bomo vedno tudi živeli tukaj, s tem se tudi identificiramo. Vprašanje, ali nam je žal, da ne živimo v Sloveniji, je narobe postavljeno, ker so naše korenine na Koroškem in ne v Sloveniji."

Koroški Slovenci imajo močno regionalno zavest Podobno meni koroški Slovenec Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Inzko poudarja, da imajo koroški Slovenci, kakor že ime samo pove, izredno močno koroško regionalno zavest. To, kot pravi, pride do izraza na poseben način v prelepi koroški narodni pesmi.

"Koroška je zibelka slovenstva, v Gospe Sveti je bila prva slovenska fara, blizu nje so se izvajali obredi ustoličevanja karantanskih knezov in ravno letos obhajamo 600-letnico zadnjega ustoličevanja v slovenščini, Ernesta Železnega. Leta 1851 je bila ustanovljena Mohorjeva družba v Celovcu in je bilo to mesto nekako kulturno žarišče Slovencev, kjer je izhajal prvi Slovenec, časopis Mir ali pa revija Celovški zvon," pojasnjuje Inzko, ki že nekaj let opravlja službo visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino.

Kaj je bolj dragoceno – slovenščina ali življenje v svobodi in demokraciji? "Z izjemo leta 1920, ko se je izvajal plebiscit, koroški Slovenci niso razmišljali o življenju v Sloveniji. Povojni poboji, Goli otok, delovanje Udbe in jugoslovanski komunizem pa seveda tudi niso pospeševali želje po življenju v Sloveniji/Jugoslaviji. V tej zvezi so se mnogi vprašali, kaj je bolj dragoceno, slovenščina ali pa življenje v svobodi in demokraciji," razpoloženje med koroškimi Slovenci zdaj in pred desetletji predstavi Inzko. Po Inzkovih besedah ima danes menda kar nekaj Tržačanov in Goričanov slovenski potni list, na Koroškem pa tega pojava ni. Peščica Koroščev živi v Sloveniji, iz Slovenije v Avstrijo pa se je preselilo kakih od osem tisoč do deset tisoč Slovencev.

Zdaj smo vsi pod eno streho "Moj oče je leta 1968 izdal publikacijo Koroški Slovenci v evropskem prostoru in mislim, da je to odgovor na vprašanje, ali živeti v Sloveniji ali v Avstriji. Zdaj smo vsi pod eno streho, vsi živimo v enem, evropskem prostoru in se lahko med seboj svobodno obiskujemo, sodelujemo in duhovno oplojujemo. To nas krepi in nam omogoča nove oblike povezovanja, ne da bi zapuščali svoje države," sklene Inzko.

Avstrija je sicer gospodarsko uspešnejša in bogatejša od Slovenije. Prav tako je od Slovenije bogatejša tudi zvezna dežela Koroška, kjer živi slovenska manjšina (manjši del slovenske manjšine živi tudi na avstrijskem Štajerskem). Koroška ima namreč po podatkih Eurostata glede na bruto domači proizvod (BDP), ki upošteva primerjavo kupne moči, 110 odstotkov povprečja EU, Slovenija pa 84 odstotkov.