Ali babje poletje napoveduje milo zimo?

Letos se poletje kar noče posloviti. Po številnih vročinskih valovih v poletnih mesecih nas je v novembru presenetilo še tako imenovano babje, Martinovo ali indijansko poletje, ki nas razvaja s sončnimi dnevi in dnevnimi temperaturami nad 20 stopinj Celzija.

Od nedelje naprej padajo temperaturni rekordi Takšna obdobja nas jeseni pogosto presenetijo, včasih je to septembra, drugič oktobra, da je tako obdobje novembra, pa se zgodi enkrat na od pet do deset let, nam je pojasnil meteorolog Brane Gregorčič.

Letošnji november je celo tako topel, da padajo tudi temperaturni rekordi v smislu najvišjih dnevnih temperatur na posameznih lokacijah. Ti rekordi so v nedeljo padli v Postojni, Ilirski Bistrici, Murski Soboti, na Vojskem in v Ratečah, včeraj pa še v Črnomlju, Kočevju, na Babnem polju in na Letališču Ljubljana – Brnik.

"Govorimo o temperaturah nekje med 23 in 25 stopinj Celzija. V Ilirski Bistrici so namerili 24,8 stopinje Celzija, v Murski Soboti 24,4, v Postojni 23,9, v Ratečah 19,8 in na letališču na Brniku 21,4 stopinje Celzija, kar je eno stopinjo nad dozdajšnjim rekordom," je povedal Gregorčič.

Večina dozdajšnjih temperaturnih novembrskih rekordov po posameznih krajih je sicer iz leta 1963, tudi iz Ljubljane, in leta 1977.

Še nekaj časa nas bo grelo novembrsko sonce Čeprav smo se danes zbudili v nekoliko oblačno jutro, obdobja toplega in sončnega vremena še ni konec. Sonce se bo spet pokazalo že danes sredi dneva in tudi živo srebro se še lahko povzpne nad 20 stopinj Celzija.

Potem se bodo temperature počasi začele spuščati. "Od jutri do petka se bodo najvišje dnevne temperature gibale med 15 in 20 stopinjami Celzija, v soboto pa bo živo srebro že ostalo pod 15, a še vedno nad 10 stopinj Celzija. Kar je še vedno toplo, ne bo pa novih temperaturnih rekordov," napoveduje Gregorčič.

Z današnjim dnem se bo tako najtoplejše vreme končalo, kljub temu bo ostalo razmeroma toplo za to obdobje. Prav tako nas bo še naprej razvajalo novembrsko sonce, saj kakšnega hitrega približevanja zime, niti kakšnih omembe vrednih padavin še več kot teden dni ni videti, pravi vremenoslovec.

Po vročem poletju in topli jeseni mila zima? Na vprašanje, ali po vročem poletju in topli jeseni sledi mila zima, Gregorčič odgovarja, da predhodne vremenske razmere na samo zimo nimajo kakšnega posebnega vpliva. "Iz preteklih razmer se ne da napovedati vremena za celotno sezono naprej. V zgodovini so bile že vse mogoče kombinacije, da je vročemu poletju sledila mrzla zima in ne."

Sicer večina meteoroloških izračunov za prihajajočo zimo napoveduje nadpovprečne temperaturne razmere v obdobju med decembrom in februarjem. "Verjetnost, da bo zima toplejša, je blizu 80 odstotkov. To ne pomeni, da to lahko zagotovimo, a da je verjetnost večja, da bo zima topla, kot da bo hladna."

Če izračuni držijo, bo tako letošnjo zimo sneg bolj ali manj prevladoval zgolj v hribovitih predelih, medtem ko v nižinah lahko zapade, a se ne bo dolgo obdržal.

"Koliko snega bo zapadlo in kdaj, pa je nemogoče vnaprej napovedati. Malo faktorja presenečenja pa moramo pustiti," pravi napovedovalec vremena.