Ahmadu Šamiju je na sodišču uspelo

Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, kot je trdilo ministrstvo, saj ministrstvo ni izdalo sklepa o zavrženju, poroča Dnevnik.

Ministrstvo je sklenilo le, da "Republika Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito (azil, op. p.) prosilca Ahmada Šamieha /…/, saj bo imenovani predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za azil".

Do pravnomočnega sklepa mora ostati v Sloveniji

Ministrstvo je po mnenju sodišča prav tako zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, ker naj bi bili Šamijevi postopki v Sloveniji končani. Na podlagi evropske sodne prakse je namreč uporaba diskrecijske klavzule, torej prevzem prošnje za azil, mogoča vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi.

Sodniki so prav tako odločili, da mora ministrstvo upoštevati Šamijeve navedbe o povezanosti s Slovenijo. Sodišče je izdalo tudi začasno odredbo, po kateri mora Šami do pravnomočnega konca postopkov ostati v Sloveniji.

Šami v Slovenijo vstopil z migrantskim valom

Šami je v Slovenijo prek Hrvaške vstopil februarja 2016 ob koncu migrantskega vala, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot proti Avstriji. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, so junija 2016 njegovo prošnjo zavrgli, saj so ugotovili, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška.