Petek, 19. 8. 2022, 11.13
2 leti, 4 mesece
Afganistanec bi moral odsedeti preostanek kazni, a ga v Sloveniji ne najdejo več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
27
Na sodišču so v obrazložitvi sodbe še pojasnili, da obsojenčevo slabo finančno stanje ni razlog, da se denarna kazen, ki se ne da prisilno izterjati, ne bi izvršila, kot odloča sodba. Če bo obsojenec plačal preostanek denarne kazni, bo sodišče ustavilo izvrševanje kazni zapora.
Jan Mohamad Wazir je bil januarja 2020 pravnomočno obsojen kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, je takrat odločilo Višje sodišče v Ljubljani in mu dosodilo 2 leti in 11 mesecev zapora ter tri tisoč evrov stranske denarne kazni. Kazen je odsedel, ni pa odplačal denarne kazni, zato so mu v nedavni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani dosodili 38 dni zapora, ki ga ukinejo, če plača preostanek kazni. A obsojenega državljana Afganistana v Sloveniji ne najdejo več, niti pri nas nima prijavljenega stalnega bivališča ali odprtih transakcijskih računov.
Obsojeni Jan Mohamad Wazir je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem v zvezi s šestim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
S sodbo mu je bila med drugim izrečena zaporna kazen dveh let in enajstih mesecev zapora ter stranska denarna kazen sto dnevnih zneskov po 30 evrov, kar je tri tisoč evrov. Navedeno denarno kazen je bil obsojenec po sodbi dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Odločeno je bilo še, da če se denarne kazni ne bo dalo niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določilo en dan zapora.
Imel je možnost obročnega odplačila
Sodišče je obsojencu dovolilo obročno plačilo stranske denarne kazni 3.000 evrov, in sicer v 24 mesečnih obrokih po 125 evrov. Ker je obsojenec poravnal zgolj 10 evrov denarne kazni, je Okrožno sodišče v Ljubljani v nadaljevanju odredilo takojšnje plačilo preostanka denarne kazni v višini 2.990 evrov, in sicer v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa.
Prisilna izterjava neuspešna
Ker obsojenec tudi v tem roku ni poravnal preostanka denarne kazni, je sodišče poskušalo denarno kazen obsojenca prisilno izterjati, vendar prisilna izterjava preostanka stranske denarne kazni ni bila mogoča. Okrajno sodišče v Ljubljani sklepa o izvršbi ni izdalo, saj kot so navedli v obrazložitvi, "zanj zaradi neobstoja sredstev oziroma predmeta izvršbe nima zakonske podlage in je postopek s tem zaključilo," o čemer govori prvi odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Z vpogledom v uradne evidence je namreč izvršilno sodišče ugotovilo, da dolžnik nima prijavljenega prebivališča v Sloveniji, je državljan Afganistana, na območju Republike Slovenije nima odprtih nobenih transakcijskih računov, ni zaposlen, ni lastnik vrednostnih papirjev, ni lastnik nepremičnin in tudi nima nobenih vozil. Na območju Republike Slovenije tako ni bil ugotovljen obstoj kakršnegakoli premoženja dolžnika.
Nazaj v domovino ni želel. Kje se nahaja zdaj, na sodišču ne vedo.
V predkazenskem postopku je na podlagi odredbe Okrožno sodišče marca 2022 Mohamadu Wazirju zaseženo gotovino v višini 755 evrov pobotalo in nakazalo na račun stranske denarne kazni v korist obsojenca ter s tem v korist obsojenca zmanjšalo njegovo obveznost plačila stranske denarne kazni.
Sodišče je opravilo tudi poizvedbe o prebivališču obsojenca glede na to, da obsojenec v Republiki Sloveniji nima prijavljenega prebivališča in je državljan Afganistana, zaporno kazen po sodbi z dne 27. 9. 2019 pa je že prestal.
Iz odgovorov policije in izpisa iz Centralnega registra prebivalstva ni razvidno, da bi bil ugotovljen kraj obsojenčevega dejanskega bivališča, niti kraj prijavljenega bivališča, obsojenec pa se po podatkih azilnega doma v prehodnih postopkih v domovino ni želel vrniti.
Sodišče je zato zaključilo, "da iz navedenih razlogov prav tako ni mogoča izterjava stranske denarne kazni v tujini oziroma obsojenec tudi v tujini nima nobenega premoženja ali prihodkov, iz katerih bi se lahko poplačala stranska denarna kazen, saj sodišču sploh ni znano, kje se obsojenec oziroma njegovo morebitno premoženje nahajata."
Ker denarja prisilno ne morejo izterjati, določili spet zapor
"Glede na to, da zgoraj opisane izrečene stranske denarne kazni v neplačanem preostanku 2.235 ni (bilo) mogoče niti prisilno izterjati, jo je treba izvršiti z zaporom v skladu s prvim in drugim odstavkom 87. člena KZ-1, na kar je bil obsojenec opozorjen tudi v pravnomočni sodbi, s katero je bila denarna kazen tudi izrečena," so še zapisali v obrazložitvi pri sodišču.
Omenjeni določbi KZ-1 določata, da če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še preostanek, pa se mu izvrševanje kazni zapora ustavi.
Poziv, privedba in tiralica, a ...
"Po pravnomočnosti in izvršljivosti takšne sodbe mora Okrožno sodišče obsojenemu nato vročiti še poziv na prestajanje kazni zapora (določba 18. člena ZIKS-1), v katerem je določen dan nastopa kazni ter zavod, v katerem bo kazen izvršena (določba 1. odst. 20. člena ZIKS-1). Kolikor obsojeni na tako določen dan ne nastopi prestajanja kazni, sodišče praviloma najprej odredi privedbo (določba 2. odst. 20. člena ZIKS-1). Šele v primeru, če tudi privedba ni uspešna (in ni znano prebivališče), pa lahko sodišče izda tiralico (določba 4. odst. 20. člena ZIKS-1), lahko tudi kot mednarodno tiralico. Se pa, v primeru ko gre za tujca brez znanega prebivališča, seveda postavlja vprašanje, ali je mogoče izdati tiralico, ne da bi mu bil predhodno (pravilno) vročen poziv na prestajanje kazni," pa je za siol.net zadevo komentiral odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.
Sodbo si v celoti lahko preberete spodaj:
27