87 poslancev za ustavne spremembe, a zgodba še ni končana (VIDEO)

Parlament je s 84 glasovi za in enim proti izglasoval tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije. Glas proti je v obeh primerih prispeval nepovezani poslanec Ivan Vogrin. PS kljub načelni podpori ustavnim spremembam v drugi fazi odločanja ne zagotavlja podpore. Tudi v SDS so v tej fazi za, a s pomisleki o pragu veljavnosti referenduma. Brez teh strank spremembe niso mogoče.

PS za, a ključno bo končno besedilo Maša Kociper (PS) je dejala, da se večina poslancev Pozitivne Slovenije strinja z začetkom postopka, a ne zagotavljajo, da bodo za glasovali tudi v drugi fazi. Ključno bo namreč končno besedilo predloga, je dejala v imenu 27 poslancev PS. Kociprova je sicer pohvalila delo strokovne skupine, ki je pripravila predlog. "Strinjamo se z enotnim mnenjem stroke in splošne javnosti, da je sedanja ureditev nedorečena, preohlapna in omogoča zlorabe, ki smo jih v preteklosti že videli."

Kakšen bi bil parlament brez PS? Poslanka PS je prepričana, da če ne bi bilo njene stranke, bi bile ustavne spremembe »v njihovi najbolj omejevalni obliki« že sprejete. Spomnila je na razprave o tako imenovanem zlatem fiskalnem pravilu, ki bi preprečil referendume o vseh finančnih zakonih.

Odprava neustavnosti, skozi mala vrata pa sporne rešitve Med ključnimi pomisleki je navedla presplošno formulacijo o prepovedi referenduma o drugih obveznih dajatvah ter na področju človekovih pravic in odpravi drugih neustavnosti. V PS se bojijo, da bi vlada v nekem zakonu odpravljala neko protiustavnost, hkrati pa bi v zakonu "uredila še kup drugih vsebin", ki bi bile sporne, a referendum zaradi odpravljanja neustavnosti ne bi bil mogoč.

Ljudje kričijo na ulici, parlament pa nad referendum Za odločanje PS bo odločilen tudi politični razmislek o trenutku, v katerem spreminjajo ustavo. "V času, ko zunaj potekajo demonstracije in ko ljudje kričijo po več neposredne demokracije, vsaj navidezno zmanjšujemo njihovo pravico po izvajanju te neposredne demokracije. Gre seveda za simbolično sporočilo in sprašujem se, ali smo sposobni ljudem zunaj parlamenta povedati, da njihove pravice ne omejujemo in jim razložiti to zapleteno tematiko ter na koncu vse skupaj prepričati, da s tem povečujemo legitimnost in moč referenduma."

Zakaj je prag tako visok? Jože Tanko (SDS) je dejal, da imajo po dodatnih posvetovanjih pomisleke o previsokem pragu na referendumu, po katerem pobudniki referenduma niso uspešni, če proti zakonu ne glasuje vsaj 25 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V SDS predlagajo, da v drugi fazi postopka na ustavni komisiji o tem delu ustavne spremembe glasujejo ločeno. "Če to ne bo tako pripravljeno, potem obstaja verjetnost, da bodo naši glasovi umanjkali na končnem glasovanju." V tej fazi pa bodo dali podporo predlogu ustavne spremembe.

Država je talec interesnih skupin V SDS se strinjajo z omejitvijo predlagateljev referenduma samo na volivce, podpirajo pa tudi opredelitev vsebin, o katerih referendum ni dopusten. "Vendar je potrebno obseg te omejitve še dodelati. Država ne morem biti talec interesnih skupin, ki svoje cilje ali interese postavljajo pred ali pa nad vse." Tudi v največji vladni stranki se strinjajo, da ni dovolj natančna rešitev o (ne)dopustnosti referendumov o zakonih, ki se jih sprejema z odpravo ugotovljene neustavnosti.

Saj že ustavno sodišče presoja o posegu v človekove pravice V SDS pa nasprotujejo nepotrebnemu zapisu, da bi bili prepovedani referendumi na temo človekovih pravic samo zato, da bi ustavna sprememba "lepše izgledala". Ne bodo pa pri tem pomisleku vztrajali. "Ustavno sodišče pri svojih odločitvah vedno tehta med ustavnimi pravicami oziroma med vsemi ustavnimi pravicami in vsemi ustavnimi omejitvami."

Tudi preostale poslanske skupine so napovedale podporo spremembam ustave. Janko Veber (SD) je spomnil, da so bili referendumi v času Pahorjeve vlade zlorabljeni za dosego političnih interesov z jasnim namenom prevzeti oblast za vsako ceno. "Takrat smo opozicijske politike poslušali, da spremembe pokojninskega sistema ne potrebujemo, danes pa lahko vidimo, kako kratkovidno in škodljivo za vse nas je bilo delovanje tistega dela politike, ki je zagovarjal takšno stališče."

Ljudstvo je najpomembnejše Pomemben razlog za podporo SD je to, da ima samo ljudstvo pravico zahtevati referendum in da po spremembi ustavno sodišče ne bo imelo več proste presoje, ko bo odločalo o dopustnosti razpisa referenduma. Vodja poslancev Socialnih demokratov je posebej poudaril rešitev o prepovedi referendumov o človekovih pravicah in o zakonih finančne narave.

Sveža opozicija ima rada zavrnitveni referendum "Namen sprememb ni v tem, da se ukinjajo demokratični instituti, nasprotno, predlagane spremembe gredo v smeri izboljšav obstoječe ureditve," je poudarila Polonca Komar (DL). Zavrnitveni referendum v sveže opozicijski Državljanski listi v celoti podpirajo, saj temelji na številu tistih, ki odločajo na voliščih. To preprečuje volilne kampanje, ki bi temeljile na pozivanju k bojkotu udeležbe.

"V Državljanski listi smo prepričani, da dajemo s spremembo 90. člena ustave zakonodajnemu referendumu ustrezno legitimnost in povečujemo njegov pomen," je še dejala Komarjeva.

Pod krinko odprave neustavnosti bi spreminjali še kaj Mihael Prevc je v imenu SLS predlagal, da bi morali o prepovedi referendumov o popravkih zakonov, ki popravljajo protiustavnost, jasno zapisati, da lahko takšen zakon vsebuje samo člene, ki neustavno ureditev odpravljajo, nikakor pa ne drugih vsebin. "Na ta način bi omejili možnost zlorabe, da bi nekdo pod krinko odprave neustavnosti sprejel še kup drugih sprememb." Glede praga za veljavnost referenduma pa je Prevc dejal, da bi bil lahko tudi nižji.

V DeSUS so prepričani, da sicer postavljajo določene omejitve pri referendumskem odločanju, je dejala Marjana Kotnik Poropat. A te omejitve ne pomenijo omejevanja demokratičnosti, pač pa omejujejo zlorabe instituta referenduma.

NSi je stisnila zobe Matej Tonin (NSi) je spomnil, da je imela njegova stranka največ pomislekov do praga veljavnosti referenduma, a so bili glede te rešitve pripravljeni stisniti zobe. "Ne bi želeli prevzemati odgovornosti, da bi bili tisti jeziček na tehtnici, ki bi pomenil, da bi poskus spremembe ustave padel zaradi nas."

Lepe želje v kruti dvotretjinski realnosti Tonin upa, da se bodo lahko vseeno dogovorili za znižanje te omejitve. "Če sem prav razumel, sta vsaj dve poslanski skupini v današnjih stališčih izrazili to željo in to možnost, ampak zavedati se moramo, da so eno želje, drugo pa je kruta realnost dvotretjinske večine."