SiolNET. Novice Slovenija
0,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Minister želi, da bi vsak dan jedli tradicionalen slovenski zajtrk

0,15

termometer

dejan židan, zajtrk
Foto: STA

Več kot 260.000 otrok po vrtcih in šolah je danes, ko obeležujemo dan slovenske hrane, zagrizlo v tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil  sestavljen iz medu, masla in jabolk. "Želimo si, da bi bil vsak dan slovenski zajtrk," je dejal minister Dejan Židan.

Židan je zajtrkoval s starostniki v Domu Danice Vogrinec Maribor. "Skoraj 50 odstotkov otrok ne začenja dneva z zajtrkom. Prav tako je prav, da se spomnimo, da je koristno, da iščemo lokalno, slovensko hrano, ker je bolj sveža in zato bolj kakovostna. Ker je manj transporta, manj onesnažuje okolje. Nenazadnje s tem ko kupujemo domačo hrano, izražamo spoštovanje do slovenskega kmeta, ki je osnova našega naroda," je povedal ob tem.

Predsednik vlade Miro Cerar je zajtrkoval v Göteborgu, kjer se udeležuje socialnega vrha EU. Kot je tvitnil, so si tudi tam postregli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. "Mleko, jabolka in domač slovenski med, ki smo ga pridelali s pomočjo Čebelarske zveze Slovenije. Od lanskega leta namreč na balkonu vlade stoji čebelnjak, saj se zavedamo, da so čebele nosilec življenja," je sporočil.

Tradicionalni slovenski zajtrk se je začel na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pred 11 leti kot medeni zajtrk, ki je do danes prerasel v nacionalni projekt Dan slovenske hrane. Ta že kaže prve pozitivne rezultate, saj vse več otrok in odraslih zajtrkuje, pomembno je upadlo uživanje sladkih gaziranih pijač, več pojemo sadja in tudi zelenjave.

Številne šole so ta dan posvetile tematiki zdrave prehrane in tradicionalnim slovenskim jedem. Dan slovenske hrane osvešča o pomenu domače pridelave oz. predelave hrane, njenem uživanju, želi pa tudi poudariti pomen zajtrka kot pomembnega dnevnega obroka za zdrav način življenja in prehranjevanja.

Podpora kratkim lokalnim verigam

Glavni cilj oziroma namen dne je podpora kratkim lokalnim verigam - slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Mladim je tako poklic pridelovalca in predelovalca prikazan kot nekaj pozitivnega in kot dejavnost za doseganje pomembnih strateških ciljev.

Več kot 500 otrok, vključenih v projekt Kuhnapato, pa je skupaj s kuharskim osebjem posamezne šole danes poskrbelo, da je čim več njihovih sošolcev okusilo zdravo tradicionalno kosilo in da tako kot lani na krožnikih ne bo ostalo nič.

Tradicionalni slovenski zajtrk zadnja leta prerašča v vseslovensko gibanje, tudi sicer se je zajtrk razširil že v več evropskih držav.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin