Ljubezen do jezdenja valov ji je prinesla službo, ki se je ne bi branil nihče

Ko je pri 22 letih dobila povabilo na Kanarske otoke, si ni predstavljala, da bo to preraslo v pravo službo. Takšno, ki ji jo lahko zavida marsidko. Povabilo, ki ga ne zavrneš

Vse se je v smeri deskanja zanjo začelo vrteti pred petimi leti. Takrat je danes 27-letna Zala Čuden iz Notranjih Goric blizu Brezovice prikimala pravemu povabilu.

"Prijatelj me je med deskanjem v Medulinu na Hrvaškem vprašal, ali bi bila pripravljena prevzeti skrb za hišo v deskarski šoli Manawai na Kanarskih otokih in ker mi je bila ideja všeč, sem kljub temu, da sem bila takrat odločena, da bom nadaljevala študij, sprejela povabilo," nam je svojo zgodbo začela razkrivati v enem od lokalov v njenem domačem kraju, ki ga obišče približno dvakrat na leto.

Zala v akciji!

Relacija kanarska Fuerta–španski Zarautz

Že dan po tem usodnem pogovoru si je Zala kupila letalsko vozovnico in novo poklicno kolo se je zavrtelo. Pot jo je najprej za pet mesecev zanesla na otok Fuerteventura, znan kot deskarski paradiž v Kanarskem otočju, kjer je lovljenje valov mogoče vse leto. Zala v tamkajšnji deskarski šoli Manawai skrbi za hišo, okrog katere se vrtijo vsa logistična opravila, povezana z izvedbo tečaja deskanja.

Pozneje jo je našlo še povabilo v Španijo, v mestece Zarautz, priljubljeno lokacijo v bližini San Sebastiana, kjer zdaj dela kot učiteljica deskanja.

Letos se je njen nabor deskarskih zadolžitev še dodatno razširil. Ravno danes leti proti Indoneziji, kjer bo mlade in stare uvajala v svet deskanja.

Večji del leta preživi na kanarskem otoku Fuerteventura:

Ključ: licenca in smisel za delo z ljudmi

Kaj sploh potrebuješ za tako delo ali je to nekaj, čemur lahko preprosto rečemo: sekira mi je padla v med?

"Vem, da se bom enkrat želela ustaliti, a zdaj še ne vem, kje in kako. Je pa dejstvo, da to verjetno ne bo Slovenija. Razlog? Ozkoglednost ljudi." "Opraviti moraš licenco za inštruktorja deskanja in jo vsakih nekaj let obnavljati. K temu spadajo teorija in praksa, prva pomoč reševanje iz vode … Sicer pa je najpomembnejša praksa. Da delaš s čim več ljudmi, predavaš … Na začetku sem bila malo nervozna, zdaj je to preraslo že v rutino," pripoveduje.

Slovenščina tudi na tujem

Kljub temu, da dela v tujini, pri svojem delu večinoma uporablja slovenski jezik, saj so tečajniki večinoma Slovenci.

S peščico Makedoncev, ki jih obiščejo, se sporazumeva v srbskem ali angleškem jeziku. "Nekaj znam tudi špansko, a me čaka še kar nekaj učenja," dodaja.

Nomadski način življenja

Na vprašanje, kje je njen dom, njena baza, kje živi, odgovarja: "Pravzaprav nikjer. Nomad sem, hodim po svetu." Tako se na kratko opiše ljubiteljica valov.

Prizna, da o dolgoročni prihodnosti še ne razmišlja. "Za zdaj nimam konkretnih načrtov.

Delam zgolj kratkoročne, za leto vnaprej, na primer. Vem, da me zdaj čaka Indonezija, sredi novembra letim na Kanarske otoke, v Slovenijo pa se vračam maja prihodnje leto. Julija sledi delo v Španiji. Vem, da se bom enkrat želela ustaliti, a zdaj še ne vem, kje in kako. Je pa dejstvo, da to verjetno ne bo Slovenija. Razlog? Ozkoglednost ljudi."

Predstavitveni video deskarske šole Manawai na Fuerteventuri:

Trenutno si težko predstavlja, da bi počela karkoli drugega. "Kot študentka sem mesec dni opravljala pisarniško delo. Grozno, nimam prav lepih spominov," je priznala. Zdaj je bolj vajena sobivanja s sproščenimi ljudmi, kar ljudje na dopustu običajno so.

V Španiji tako kot tečajniki živi v šotoru. To je povezano tudi z edino slabo stranjo njenega dela. Pomanjkanje zasedbnosti. "Nikamor se ne morem umakniti," pravi.

Slaba plat njenega dela? Pomanjkanje zasebnosti.

Na vprašanje o slabih točkah svojega dela nerada odgovarja, saj jih v resnici skoraj ni. Morda samo to, da ji včasih zmanjka časa zase in za zasebnost. Še posebej v Španiji, kjer tako kot večina tečajnikov po tri mesece živi v šotoru.

Ker dela znotraj okvirov Evropske unije in ni redno zaposlena, ne potrebuje posebnih vizumov ali dovoljenj za delo in bivanje, za zdravstveno varstvo pa je poskrbela s sklenitvijo celoletnega zdravstvenega zavarovanja za tujino.

"Kar mi uspe prihraniti, namenim za potovanja."

"Ne zaslužim veliko, a zame je dovolj. Kar mi uspe prihraniti, namenim potovanjem za lastno dušo," pripoveduje mladenka, ki se je že pri 19 letih zapisala valovom. Najprej za dušo, danes kot vir dohodka.