Nedelja, 9. 10. 2016, 14.46
6 let, 6 mesecev
Slovenci v tujini
Slovenski častni konzul iz Minnesote: V ZDA vsi raje delajo s tabo, če spodbujaš tudi druge. Povsod je konkurenca, ni pa nevoščljivosti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,23
Družina Mira Medveda je v ZDA začela iz nič. A študiral je, prevzemal vodilne funkcije v podjetjih, postal uspešen podjetnik. Danes je slovenski častni konzul v Minnesoti, ki že 25 let povezuje slovenska in ameriška podjetja ter Slovence v Minnesoti.
Miro Medved je tokrat v Slovenijo prišel, ker so se ta teden v Ljubljani srečali slovenski častni konzuli z vsega sveta. Sicer pa obiskuje sorodnike, ki jih ima veliko. V šali pravi, da bi takrat, ko imajo družinska srečanja Medvedov, v okolici morali prepovedati lov.
Rodil se je v Trbojah. Po koncu druge svetovne vojne, ko je bil star tri leta, se je njegova družina umaknila na avstrijsko Koroško v Spittal, kjer je skoraj pet let ostala v begunskem taborišču. Od tam so odšli v Minnesoto. Začetki v ZDA so bili težki. Njihov znanec je nagovoril tri sestre, ki niso bile poročene, da so poskrbele za njihovo družino s šestimi otroki. Sprejele so jih, čeprav jih niti niso poznale. Medved jim je za to še danes zelo hvaležen.
Študiral je na University of Minnesota, med letoma 1968 in 1982 je zasedal različne položaje pri največjem časopisu v Minnesoti The Star Tribune, nazadnje je bil direktor poslovanja pomembnega njegovega oddelka.
Nato je prevzel eno od vodilnih funkcij v podjetju za industrijsko avtomatizacijo Boulware Technologies, bil pa je tudi njegov 40-odstotni lastnik. Med drugim so delali za globalnega proizvajalca pnevmatik Michelin, izvažali pa so po vseh ZDA in v Mehiko. "Za zraven" je imel še restavracijo.
Medved je od leta 2012 častni konzul v zvezni državi Minnesota.
Povezuje podjetja v ZDA in Sloveniji
Že od osamosvojitve dalje intenzivno povezuje slovenska in ameriška podjetja. Ko je bil po slovenski osamosvojitvi v Ljubljani ustanovljen World Trade Center (WTC), je bil Medved član WTC v mestu St. Paul v Minnesoti, kjer še danes živi.
Klical je v Ljubljano in napovedal, da bo prišel v Slovenijo, kjer bi se rad srečal s podjetji ali podjetniki, ki bi želeli poslovati s podjetji ZDA, da bi jim pomagal. Tri dni si je rezerviral samo za to.
Javilo se je 26 podjetij, več tudi velikih. WTC v Ljubljani mu je bil zelo naklonjen, zato je dal na razpolago prostor in tajnico, da je lahko učinkoviteje delal.
Zasičen ameriški trg
Večina teh podjetij ni imela zanimivih proizvodov za ameriški trg, zlasti ne velika podjetja, se spominja Medved. Osmim pa je pomagal, da so začela uvažati proizvode iz ZDA. Za nekatere je izpogajal tudi, da so jim bile brezplačno dodeljene pravice za ekskluzivno prodajo v Sloveniji.
Častne konzule v Sloveniji sta sprejela tudi predsednik vlade in predsednik države. Medved pravi, da bi lahko tudi slovenska država malo bolj spodbudila posel med Slovenijo in ZDA.
Odprl je posebno podjetje, da je v ZDA uvažal proizvode iz Slovenije – npr. posebna masažna koleščka, ki so jih prodajali po več zveznih državah. Tri leta je šlo dobro, veliko so jih prodali. "Naenkrat pa prideta dva Kitajca in kupita vsak po en proizvod. Takrat sem rekel: 'Čez pol leta nas ne bo več.' In tako je bilo. Kitajske proizvode so prodajali za polovično ceno, so sicer škripali in se zatikali, a vseeno so nas izrinili s trga," pove Medved.
"Težko je najti dovolj zanimiv proizvod, s katerim lahko prodreš v ameriško gnečo," pravi častni konzul. "Če želiš priti na ameriški trg, moraš veliko denarja, milijone dolarjev vložiti v reklamo." Poudarja, da je treba iskati male, nišne trge znotraj ZDA. "Ravno zdaj pomagam slovenskemu vinogradniku, da mu bo nekdo iz ZDA odkupil vino. A potreboval sem dve leti, da sem našel tržno nišo."
Zakaj Slovenija ne izvaža več v ZDA
"Sodelovanje med ZDA in Slovenijo je preveč enostransko – le v smeri iz ZDA v Slovenijo. Veliko bolj koristno za Slovenijo bi bilo, če bi bilo obratno. A ni take možnosti. Tudi slovenska država bi morala malo pomagati," je prepričan.
Poročen je z Američanko Karen, ki sicer ne govori slovensko, a je Slovenijo takoj vzljubila in jo velikokrat obišče.
Zakaj ni več izvoza v ZDA? Pravi, da je ameriški trg zelo zasičen, slovenski proizvodi pa niso konkurenčni. "Veliko se proizvede na Kitajskem. Kitajci, po domače povedano, pokradejo vse, čeprav je patentirano. Vedo, da jih nihče ne bo tožil, ker se to konec koncev ne splača."
"Od tega nimam nobene finančne koristi, a me veseli, če nekomu uspe," o svojem posredovanju med slovenskimi in ameriškimi podjetji pravi Medved. Že pred leti mu je na primer uspelo, da sta pogodbo sklenila neko slovensko podjetje in ameriški gigant General Electric. "Zase sem vzel le toliko, da sem pokril stroške. A ni uspelo. Niso želeli mene kot posrednika, sami pa niso znali."
Medved pravi, da slovensko podjetje brez pomoči le težko uspe. "Vsi so takoj 'falirali'. Posel je tam čisto drugačen. Vse poteka lepše, prijaznejše, zahteva osebni odnos. Traja, preden ti zaupajo in vzpostavijo oseben odnos."
Za vstop na ameriški trg moraš veliko vložiti v promocijo in biti zelo potrpežljiv ter vztrajen. Rezultati pridejo počasi, pravi Medved.
Odnosi v poslovnem svetu
"Zdi se mi, da tukaj precej 'blefirajo'. Velikokrat samo ustvarjajo nek lažen vtis o sebi ali pa širijo neresnične obtožbe glede drugih proizvodov. V ZDA bi takoj propadli. Če bi tam kdo o meni pisal neresnične stvari, bi takoj kdo opozoril, da piše laži. Če ne drugi, bi to storil konkurenčni medij," pove Medved in ponazori z lastnimi izkušnjami.
"V ZDA se dela več ur in bolj intenzivno. Čeprav tudi nekateri posamezniki v Sloveniji veliko delajo," ugotavlja Medved.
Razlike opaža tudi pri komuniciranju. "Tukaj ni navade, da lahko prek telefonskega odzivnika pustiš sporočilo. Če bi v ZDA delal tako, propadeš v enem tednu. Če v ZDA ne daš možnosti pustiti sporočila, nisi resen. Če kličejo v Slovenijo in nihče ne odgovori, se sprašujejo, kaj se dogaja."
Investicije v Sloveniji
Dolgo so se tudi v sodelovanju z veleposlanikom trudili, da bi ameriški hotelir Radisson v Sloveniji odprl svoj hotel. "A težko je najti nekoga, ki bi investiral toliko denarja, če ni zanesljivosti."
"Včasih države dajo ugodnosti za investicije (recimo oprostitev davkov za 10 ali 20 let), to privabi investicije. Tega je v ZDA veliko. Če mesta ne bi tega dajala, ne bi nihče investiral. Treba je biti malo bolj daljnoviden. Morda izgubimo nekaj davkov, a pridobimo službe in davke plačujejo zaposleni. Ne pravim, da je v ZDA vse pravilno, ampak …"
Miro Medved uživa v povezovanju rojakov in podjetnikov. Čeprav je funkcija častnega konzula prostovoljna, temu posveti veliko svojega prostega časa in marsikdaj tudi sredstev.
Niso vsi Američani Al Capone, ne goljufajo
So slovenski partnerji zanesljivi? "Nekateri so, drugi pa ne. Nekdo me je enkrat prosil, če bi račun napisal malo 'po svoje', hotel je goljufati. Nisem pristal. Rekel je: 'Pa saj v ZDA vsi goljufajo.' Odvrnil sem mu, da je očitno gledal preveč filmov o Alu Caponeju. Mene v ZDA še nihče ni ogoljufal."
"Ne more vsak biti bogat. Včasih imaš na začetku nekaj let izgubo. Potrebna je potrpežljivost. Če ne moreš prenesti izgube, boljše, da ne greš v to. Nekateri propadejo dvakrat, trikrat, četrtič pa uspejo," poudarja Medved. Ste vi kdaj propadli? "Ne, je pa bil včasih kakšen posel manj uspešen kot drugi. Pa sem ga pustil in se osredotočil na uspešnejše. Dobro je tudi, da sodeluješ z več ljudmi, ki si med seboj pomagajo, če je treba."
Koliko je v ameriškem poslu nevoščljivosti? "V splošnem tega ni. Če hočeš delati, boš uspel. Vsi raje delajo s tabo, če spodbujaš tudi druge. Povsod je konkurenca, ni pa nevoščljivosti."
Z ženo imata tri sinove in pet vnukov.
Prosti čas posveti delu za rojake
Medved je danes upokojen, pravi, da se ukvarja s stvarmi, ki ga veselijo. Številne proste ure posveti delu za rojake in promocijo Slovenije. Še vedno pomaga slovenskim podjetjem pri uvažanju proizvodov iz ZDA.
Deluje med Američani. Kjer živi, je zelo malo Slovencev, to pa so potomci tretje ali četrte generacije, med katerimi je on edini, ki še zna slovensko. Pogosto se srečujejo, tudi na njegovem domu.
Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.
Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.
