Nedelja, 25. 3. 2018, 20.02
6 let, 1 mesec
Slovenci v tujini
Slovenka v tujini: Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na Finskem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,52
2
Ana Smrekar je 21-letnica, ki zelo rada potuje. Od nekdaj je vedela, da bi rada študirala v tujini, nikoli pa ni pričakovala, da bo pristala prav na Finskem. "Čeprav so bolj zaprti in raje sedijo v tišini, kot da bi vztrajali pri pogovoru, ki ne steče, Finci obožujejo karaoke. Pojejo namreč vsi, ne glede na sposobnosti," je ugotovila študentka.
Ana Smrekar je prva leta svojega življenja preživela v okolici Postojne, kamor se še danes pogosto vrača. S starši so se preselili v Ljubljano, kjer se je vpisala na študij novinarstva na fakulteti za družbene vede. V prostem času je ljubiteljsko igrala bobne, že dvanajsto leto pa je tudi tabornica v Zmajevem rodu.
Prijatelji jo poznajo kot osebo, ki bi se rada naučila čim več različnih jezikov, osebo, ki rada bere in ki zna biti včasih tudi muhasta in trmasta, navadno v dobrem smislu. Vsak, ki jo pozna, pa ve tudi to, da zelo rada potuje.
"Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na Finskem"
Že v srednji šoli je vedela, da bo vsaj nekaj časa študirala v tujini, ni pa vedela, kje, kdaj, kako in za koliko časa. Čeprav še nikoli prej ni bila na Finskem, se je januarja za pol leta preselila v Helsinke, kjer bo semester študija opravila v okviru programa Erasmus +.
"Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na Finskem, vedno sem bila prepričana, da bom na Erasmus odšla v toplejše kraje," je povedala. Helsinki sicer niso bili njena prva izbira, a je vseeno zelo vesela, da je dobila priložnost spoznati nove prijatelje z vseh koncev sveta.
Helsinke je sicer zbrala zaradi dobrega šolskega sistema in bližine Rusiji, ki si jo je že dolgo želela obiskati: "Poleg tega sem si mislila, da verjetno nikoli več ne bom tako dolgo in relativno poceni tako visoko na severu in da bo to čisto drugačna izkušnja, kot če bi šla v neko domu bližjo državo."
"Želela sem tudi izkusiti drugačen, pravi mraz, ki sem se ga do zdaj kar navadila, a počasi že pogrešam pomlad, ki je tukaj ne bo še kakšen mesec, če je verjeti lokalcem," pravi in dodaja, da so imeli Finci v zadnjih treh letih v celem poletju do pet toplih dni, ko je temperatura zrasla malo nad 20 stopinj Celzija.
Živeti v tuji državi in potovati v njo sta dve različni stvari
"Življenje v tuji državi je povsem drugačno kot potovanje v tujo državo," pravi Ana, ki je imela ob selitvi pred sabo še pet dolgih mesecev izmenjave. "Imela sem in še vedno imam občutek, da imam še veliko časa, da si ogledam vse znamenitosti in skrite kotičke glavnega mesta in preostale Finske," je pojasnila.
Po drugi strani pa se ji je novo življenje zdelo zelo razburljivo, saj sprva ni vedela na primer, kateri avtobus jo bo odpeljal v center ali do fakultete, kje bo kupila toaletne potrebščine in kje bo preživela prosti čas. "Po drugi strani je vse to tudi malo strašljivo," je še dodala.
V finščini ne uporabljajo spolov
"Ko poslušaš finščino, ta ne spominja na noben drug jezik, prav tako Fincev sploh ne razumeš, tudi če znaš osnove finščine, saj uporabljajo pogovorni jezik, ki je precej drugačen od knjižnega," pojasnjuje Ana.
"Univerza, na kateri študiram, ponuja finski jezik za tujce kot izbirni predmet, in čeprav mi ga ni bilo treba vzeti, sem se želela naučiti vsaj nekaj osnovnih fraz in številk," pravi 21-letnica, ki si mora, ker z jezikom nima nobenih miselnih povezav, vse zapomniti na pamet.
"Poleg tega finščina ne uporablja spolov ali predlogov, osnovnim besedam ali korenom dodajajo različne končnice in včasih niti sami niso prepričani, kakšno končnico morajo dodati," je ugotovila. Prav tako velik pomen pripisujejo svojim črkam, zanimive pa so tudi črke s preglasi, kot so ä in ö, ki jih v slovenščini sploh ne poznamo.
"Sicer so Finci kar vešči angleščine, tako da s sporazumevanjem nimam težav, so pa vedno veseli, če kot tujec poznaš vsaj nekaj besed v njihovem jeziku," še pravi Ljubljančanka in dodaja, da je v mestu veliko tujcev in tako nikoli nisi sam.
"Finci imajo boljši javni prevoz"
Kot eno od velikih prednosti Finske je Ana poudarila javni prevoz: "V primerjavi z Ljubljano, kjer imamo samo avtobuse, imajo v Helsinkih razvejeno mrežo avtobusov, skoraj 10 tramvajev ter dve liniji podzemne železnice in vse deluje brezhibno." Pravi, da enako velja tudi za regionalni prevoz, ki je "poceni, hiter in udoben".
Pravi, da je tudi v Helsinkih veliko zelenja in sprehajalnih poti: "Prednost pa sta bližina morja ter lepota zmrznjenega morja in jezer, po katerih se lahko sprehajaš, se drsaš in po njih celo kolesariš."
S študentsko organizacijo se je odpravila na šestdnevni izlet na Laponsko, kjer so bili priče severnemu siju.
Še ena prednost, ki jo je opazila Ana, je daljši odpiralni čas trgovin, ki dolgo delujejo tudi ob nedeljah. Opazila pa je tudi, da imajo Finci zelo sproščen šolski sistem, čeprav ni prepričana, ali so vsi tako sproščeni tudi na drugih univerzah: "Študenti profesorje kličejo po njihovem prvem imenu, so z njimi skoraj prijatelji."
"Čeprav so bolj zaprti, na karaokah poje vsak"
Da so precej zaprti, je stereotip, ki ga je Ana potrdila: "Blagajniki so redkobesedni, izjemoma povejo več kot le končni znesek, potrebujete račun ali vrečko in na svidenje." Pravi, da imajo radi svoj mir, osebni prostor in tišino: "Na začetku so nam na univerzi povedali, naj nam ne bo čudno, če se na avtobusu ali tramvaju nihče ne bo usedel zraven nas, ker so drugje še prosti sedeži, ampak to je tudi slovenska značilnost."
Dodala je, da zelo redko kažejo čustva: "Na obrazu imajo enak izraz, če so veseli ali pa žalostni." Presenetilo jo je njihovo navdušenje nad karaoke bari, kjer pojejo vsi "ne glede na sposobnosti." Poleg tega za obisk takega bara nikoli ne potrebujejo posebnih okoliščin: "Imajo ga celo na trajektu, ki pelje do Talina in nazaj."
Po alkohol v sosednjo Estonijo
"Ker je alkohol zaradi prevelike porabe v preteklosti hudo obdavčen, večina Fincev kupi poceni vozovnico za trajekt do Talina, kjer nakupijo ogromne količine alkohola," je povedala obiskovalka in dodala, da poznajo le dva ekstrema: "Ali sploh ne pijejo ali pa se napijejo do konca."
"Zmernosti ne poznajo in enako je z letnimi časi," pravi Slovenka in pojasnjuje, da je zima dolga, drugi letni časi pa so združeni v enega, malo toplejšega. "Januarja je dan trajal manj kot šest ur, zdaj pa traja že skoraj 13 ur," opisuje spremembe v samo dveh mesecih.
Posebne omare in še bolj posebni prijatelji
Zelo so jo presenetile tudi omare za sušenje krožnikov: "Nimajo normalnih omar za shranjevanje posode, od zunaj je videti kot normalna omara, ko pa jo odpreš, se v njej sušijo krožniki, posode in pribor."
Čeprav je na izmenjavi spoznala že kar nekaj novih prijateljev so jo nekateri presenetili s svojim znanjem geografije. Drugi dan bivanja v Helsinkih so se namreč z drugimi študenti pogovarjali o krajih, iz katerih prihajajo.
Ko je omenila, da prihaja iz Slovenije, ji je kolega iz Nizozemske odvrnil: "O, vem, kje je ta država, blizu Finske, kajne?" Ana je še povedala, da to žal ni bil njegov edini geografski spodrsljaj.
"Finska ni za tiste, ki imajo radi toploto in veliko sonca"
Ana bi vsaj nekajmesečno bivanje v tuji državi priporočala vsakomur: "Življenje na Finskem pa ni za tiste, ki imajo radi toploto in veliko sonca." Je torej za tiste, ki so prilagodljivi, imajo radi mraz, veliko snega, zimske športe in predvsem tišino, je še povedala.
Narava je še ena od stvari, zaradi katere bi Ana priporočila Finsko: "Kilometri in kilometri snega ter gozdov na severu, občasno bližnje srečanje s severnim jelenom, prostranost pokrajine, kjer so hribi redkost, in tišina, ki nastane zaradi velikih količin snega, so nekaj nepozabnega."
"Preden sem odšla drugam, se nisem zavedala, v kako lepi državi živimo. Trenutno želim obiskati čim več različnih držav in kultur, a na stara leta se zagotovo ustalim v Sloveniji," je zaključila.
2