Nedelja, 1. 7. 2018, 18.21
6 let, 4 mesece
Slovenka na Nizozemskem
Martina iz Maribora, ki je na Nizozemskem našla svoj drugi dom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,77
Martina Leljak je Nizozemsko obiskala tolikokrat, da se točne številke sploh ne spomni. Ugotovila je, da bi tam rada tudi živela, zato je leto dni tam delala kot varuška. Po poletnih počitnicah v Sloveniji jo je Nizozemska ponovno zamikala, zato se je tam vpisala v program magistrskega študija. Počasi razrešuje veliko uganko nizozemščine, tam bi se rada tudi zaposlila, a nam je zaupala, da kljub njenim prednostim, "ne bi mogla reči, da je Nizozemska obljubljena dežela".
Šestindvajsetletnica prihaja iz Maribora, a se je že med študijem novinarstva preselila v Ljubljano. Trenutno končuje magistrski študijski program medijskih študij v Maastrichtu na Nizozemskem. Ko bo končala pisanje magistrske naloge, bi rada še nekaj časa ostala na Nizozemskem: "Tu nekje bi rada našla službo."
Na Nizozemsko se je preselila dvakrat
"Preselila sem se na Nizozemsko, in to kar dvakrat," pravi Martina. Najprej se je tja odpravila prek programa Au pair in v mestu Utrecht delala kot varuška. "Po poletnih počitnicah v Sloveniji sem se na Nizozemsko vrnila zaradi magistrskega študija," opisuje razloge za svojo drugo selitev.
Nizozemsko je izbrala delno zaradi stave, da se bo naučila nizozemščine, in delno zato, ker se je tam vedno počutila, kot da je našla svoj drugi dom. "Veliko ljudi me je že vprašalo, zakaj mi je ravno Nizozemska tako všeč, in najboljši odgovor, ki jim ga lahko ponudim, je občutek, ki ga imam, ko sem tukaj," pojasnjuje Martina.
"Državo sem obiskala tolikokrat, da točne številke sploh ne vem"
Pred selitvijo je veliko potovala, nato pa dobila idejo, da bi v tujini nekaj časa tudi živela. "Po mojem mnenju ti življenje v tujini da širino," pravi in nadaljuje: "Tvoja percepcija sveta se spremeni in tako ugotoviš, da je svet veliko manjši, kot se zdi, in da je v njem veliko več priložnosti."
Pravi, da je potrebovala kar nekaj časa, da se je o selitvi dokončno odločila in se preselila: "Ampak mi nikoli ni bilo žal." Preden se je preselila na Nizozemsko, jo je obiskala tolikokrat, da točne številke sploh ne ve. "Prvič sem s prijateljico potovala po Beneluksu, naslednjič sem se udeležila kongresa, za tem obiskala prijatelje in prišla sem za kraljev rojstni dan," je naštela nekaj obiskov.
Glede na to, kolikokrat je že obiskala to državo, njena družina in prijatelji sploh niso bili tako presenečeni, ko jim je povedala, da se seli. "Za selitev se sicer nisem odločila čez noč, vendar sem idejo kar dolgo zadržala zase, zato so bili malo presenečeni, ko je bila selitev tik pred vrati," se spomni.
Med drugim je Nizozemsko obiskala za praznovanje kraljevega dne (King's day).
S prijatelji je stavila, da se bo naučila nizozemsko
Pred nekaj leti je s svojimi nizozemskimi prijatelji stavila, da se bo nekega dne naučila nizozemsko. "Takrat smo se vsi temu smejali. Danes, ko malo razumem in govorim nizozemsko, ta šala ni več tako smešna," pravi Martina. Kljub temu meni, da je njena nizozemščina daleč od popolnosti in da se mora še veliko naučiti.
Veliko prednost Nizozemske vidi v tem, da tam skoraj vsi govorijo angleško. "Težav s sporazumevanjem nimam. Je pa res, da so zelo veseli, če znaš vsaj malo nizozemsko," dodaja.
"Nizozemščina je bila zame sprva velika uganka"
"Nizozemščina je bila zame sprva velika uganka, saj gre za nekakšno mešanico med angleščino in nemščino, ki vsebuje tudi nekaj francoskih in španskih besed," razlaga, a dodaja, da ko spoznaš nekaj osnov, sam jezik ni tako težek, problematična je le izgovarjava.
"Sama sem se udeležila začetnega tečaja in po nekaj tednih lomljenja jezika je jezik dobil smisel." Martina meni, da se še vedno največ naučiš, ko prideš v stik z nekom, ki ne zna skoraj nič angleško: "Potem si se prisiljen sporazumeti v polomljeni nizozemščini." Sama nad jezikom še vedno ni obupala, pravi.
Brez domotožja in brez težav
"Pravzaprav po selitvi sploh nisem imela domotožja in težav s prilagajanjem na novo okolje," razlaga Martina. Pojasnjuje, da delno tudi zato, ker življenje na Nizozemskem ni tako zelo drugačno od življenja v Sloveniji.
Na začetku se ji je zdelo spoznavanje novih ljudi težko, vendar je kmalu ugotovila, da je tam veliko ljudi, ki so v podobnem položaju. Takšnih, ki po selitvi v novo okolje ne poznajo nikogar: "Z njimi se lahko zelo hitro povežeš."
Ko je začela magisterij, je veliko ljudi spoznala tudi na fakulteti. "Prav tako sem imela veliko prednost, saj sem vedno poznala nekoga, ki je že živel v kraju, kamor sem se preselila," pravi Martina.
"Nekaj od teh ljudi je bilo Slovencev in po več dneh angleščine ni nič lepšega kot spregovoriti nekaj besed v slovenščini," še razlaga.
"Ne bi mogla reči, da je Nizozemska obljubljena dežela"
Življenje v Maastrichtu ji je všeč. "Seveda je potrebnega nekaj navajanja in prilagajanja, ampak ko ti to tu uspe, lahko tukaj kar hitro najdeš dom."
Življenje tam je dražje kot v Sloveniji: "In čeprav je standard življenja tukaj višji, ne bi mogla reči, da je Nizozemska obljubljena dežela," pravi Martina.
"Prednost je mednarodnost, slabost pa vreme"
Največjo prednost Nizozemske vidi v mednarodnosti ljudi, ki tam živijo: "Imajo tudi mednarodni način razmišljanja." Poleg tega se Martini vreden omembe zagotovo zdi sistem javnega prevoza: "Imajo enega najboljših sistemov javnega prevoza, ko gre za vlake, ki med večjimi mesti vozijo vsakih nekaj minut."
Največja slabost Nizozemske v primerjavi s Slovenijo je po njenem mnenju vreme. "Čeprav se to marsikomu ne bo zdelo nič takšnega, lahko tukajšnje vreme zelo vpliva na človeka," potoži Martina in nadaljuje: "Ko več tednov kolesariš v dežju in vetru, je sonce tisto, česar si najbolj želiš."
Prijazni in pripravljeni pomagati, a hkrati zelo zadržani
Martina pravi, da so Nizozemci zelo prijazni in pripravljeni pomagati, vendar so hkrati tudi zelo zadržani: "Potrebuješ kar nekaj časa, da se spoprijateljiš z njimi."
"Po mojem mnenju obstajata dve vrsti Nizozemcev, tisti, ki so zelo odprti do tujcev in te ne sodijo že samo po tem, da prihajaš iz druge države, in tisti drugi, ki so večinoma osredotočeni na preostale Nizozemce in vse, kar je nizozemsko," domačine opisuje Martina.
Enkrat daleč v prihodnosti bi se rada vrnila v Slovenijo
Martina selitev v drugo državo vidi kot dvorezen meč. Kot pravi, hkrati pridobiš in izgubiš veliko stvari. "Kar naenkrat so vsi tvoji najbližji več sto kilometrov stran, ne le nekaj sto metrov," pravi.
"Hkrati dobiš odlično priložnost, da spoznaš samega sebe in se preizkusiš v nečem novem," pravi in dodaja, da bi življenje na Nizozemskem priporočila tudi drugim, vendar bi jim pred tem predlagala, da se dobro pozanimajo, v kaj se spuščajo.
V prihodnosti bi se rada vrnila v Slovenijo: "Načeloma bi se rada vrnila v Slovenijo, ampak ne še zdaj, enkrat daleč v prihodnosti."
Odkar se je preselila v Maastricht, je spoznala kar nekaj ljudi, ki sicer niso bili iz Slovenije, a so imeli s Slovenijo vsaj del skupne preteklosti.
"Enkrat smo s prijateljicami odšle skupaj na večerjo in naš natakar ni znal dobro angleško. Ker večina od nas ni govorila nizozemsko, ga je zanimalo, od kod smo," razlaga Martina.
"Ko sem omenila, da prijaham iz Slovenije, je začel z menoj takoj govoriti v hrvaščini in me vprašal, od kod iz Slovenije sem. Povedal mi je vse o tem, kako se je iz Hrvaške preselil na Nizozemsko pred več kot dvajsetimi leti, in da je tudi on nekaj časa živel v Sloveniji, ko je služil vojaški rok v Slovenski Bistrici," je opisala eno od srečanj.
