SiolNET. Novice Siol +
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Župan Maribora potrebuje kolo, ne pa džipa

2

termometer

Andrej Fištravec, novoizvoljeni župan Maribora

Andrej Fištravec je sociolog, ki se je aktivno vključil v vstajniško gibanje v Mariboru, to je tudi doseglo, da je mariborski župan odstopil in da je Maribor dobil novega župana, ki prihaja iz vstajniških vrst. Maribor je dokaz, da se lahko zmaga tudi z drugačno politiko. Novi župan Maribora pa se zaveda, da zdaj vsa Slovenija, ne samo Mariborčani, gleda proti Mariboru, kako se bo vstajniška zmaga obnesla. Fištravec je konec 80. let kot urednik na Radiu Študent aktivno sodeloval pri rušenju enega sistema. Leta 2013 je zrušil že drugega.

Katero radijsko postajo poslušate?

Mešano. Poslušam lokalne mariborske postaje, kot so City, Center, včasih Marš, kolikor se ga da poslušati, pa Val 202.

Kaj pa Radio Študent?

Včasih na kablu, ampak imam zelo malo časa. Včasih sem bil urednik kulture na Radiu Študent, pa tudi v. d. odgovornega urednika, takrat sem rušil bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.

Vam je menjanje sistemov prišlo že v navado?

Takrat je bila hecna situacija. Nek vic je bil nam hecen, pa ni bil politično korekten. Zato sem potem dobil neko pogojno kazen. Kot odgovorna oseba. Zanimivo pa je, da mi je tožilka med odmorom rekla, da je bil vic super in da so se tudi oni smejali, vendar da tisti zgoraj hočejo, da sem obsojen. To je ena takšna zgodba, kako je naš stari režim razpadal in kako smo se pri tem še dobro imeli. Tožilec se ti je v naprej opravičil, da bo zahteval kazen.

Kdaj je bilo težje, konec 80. let ali leta 2013?

Absolutno 2013. Konec osemdesetih je bil režim od študentskega gibanja naprej tako zmehčan, da režim sam ni več verjel vase. Lahko bi rekli, da je šlo za organsko razkrajanje. Tudi represivni aparat ni imel več moči, ki jih je imel takoj po vojni. Poznam ljudi, ki so šli takoj po vojni skozi Goli otok, to je bila absolutna represija. Konec osemdesetih, kljub temu da sem imel opravka s slovensko in zvezno Udbo, ker sem bil opozicijsko angažiran, je bilo to pravzaprav en hec. Dogajalo se je, da so mi hodili v stanovanje, ali pa sem imel zjutraj odprta vsa vrata na avtu, in takšne neumnosti. Potem sem pa poklical kolega s faksa, ki je delal na notranjih zadevah, ki mi je tudi povedal, da je zadolžen, da me pokriva, in sem mu povedal, da vem, da hodijo k meni, in da imam zdaj tega dovolj. Zato bom na vse kljuke napeljal elektriko, in ko bo prvič kdo prišel v moje stanovanje, ga bo ubilo. Zato prosim, da mi dajo mir.

In so vam kar dali mir?

Potem takšnih vznemirjanj res ni bilo več, so se me pa lotili na način, da so me vrgli iz stanovanja. Ampak to so bile na drugačen način represije oziroma pritisk kot danes. Danes se je to delalo na zelo ortodoksen, totalitaren, partijsko-boljševističen način. To, kar konec osemdesetih ni bilo več nujno, je danes spet postalo nujno. Moraš biti naš, slepo lojalen … Ta politična kultura, ki se je sčasoma izoblikovala, je postala tako neznosna za državljane, ker so živeli že v drugačni politični kulturi, že pred 30 leti, da je na koncu moralo počiti. V kombinaciji s tranzicijo oziroma primarno akumulacijo kapitala plus legalizirano krajo. To je smodnik, ki eksplodira, sploh v Mariboru, ki zdaj dosega več kot 18-odstotno nezaposlenost in je po slovenskih kriterijih upravičen do posebne pomoči. Drugo največje slovensko mesto, univerzitetno mesto, s kliničnim centrom.

Vaš slogan je bil vrniti mesto ljudem. Kako nameravate vrniti Maribor Mariborčanom? V programskem orisu smo to poskušali jasno povedati. Najprej bomo radarje vrnili Iskri, ker je to nekaj, kar je povzročilo ta požar v mestu. Potem bomo vrnili zaupanje v mestno upravo. Sledilo bo še dosti dela, da bo mestna uprava začela strokovno delati, da bo optimizirala poslovne procese.

Torej bo v Mariboru še več nezaposlenih?

Nekaj nezaposlenih se bo pojavilo takoj 9. aprila in potem še nekaj v nadaljevanju, ker bom odpravil akt o sistematizaciji, s katerim je kar nekaj ljudi dobilo delo za nedoločen čas. Tukaj se bo pojavilo nekaj nezaposlenih.

Napovedali ste, da bo obračun z radarji ena prvih stvari, ki jih boste naredili. Kaj bo z radarji? Iskra sistemi napovedujejo ogromen odškodninski zahtevek.

To so stare zgodbe. Iskra sistemi vedo, da nimajo več pravne osnove in da ni legitimnosti, da bi radarji v Mariboru ostali. Radarji po tako jasnem ne, ki je bil na shodih izrečen, ne morejo ostati. Pravne ekspertize kažejo, da je ta posel v celoti ali vsaj v nekaterih delih nelegalen. Pogodba je narejena v škodo MOM-a. Tudi osnutek poročila računskega sodišča govori o škodljivem poslu. Stara ekipa zdaj pravi, da oni niso nič krivi, ker je pogodbo pripravil strokovnjak, ki ga je predlagala Iskra sistemi, ker jim je bil predstavljen kot veliki poznavalec javno-zasebnega partnerstva. Skratka pravne ekspertize kažejo, da je posel narejen tako očitno v škodo MOM-a, da takšna pogodba ne more obstati.

Imate asa v rokavu za to, da bi tudi po pravni poti odstranili radarje iz Maribora?

Seveda. Zato so pa tudi želeli na hitro izpeljati pogajanja, da bi vsaj nekaj dobili iz tega posla. Sam sem protestiral in zahteval, da se pogajanja končajo. Podžupan Milan Mikl je na hitro začel pogajanja, ampak so jih prekinili.

Kangler pravi, da niste neodvisni in da bo čas pokazal, od koga ste odvisni. Ali lahko en teden po izvolitvi že poveste kaj več na to temo?

Za mano stojijo Maribor in meščani Maribora. Vse tiste zgodbice o stranki Zares, PS, stricih iz ozadja so neumnosti. V moji ekipi je bilo okoli 200 ljudi, ki so prostovoljci in prihajajo tako iz SDS kot iz PS. Če so to strici iz ozadja, potem imam strice iz ozadja.

Vsa Slovenija veliko pričakuje od vas, ste nekako zgled za to, kaj se lahko zgodi celotni državi. Kako se bodo vstajniki vključili v vaše delo župana? Kaj se bo spremenilo z vašim prihodom?

Maribor je dal zgled predvsem samemu sebi. Maribor gre skozi zelo mučen socialen, zgodovinski, ekonomski, kulturni proces, kjer išče lastni obraz. Maribor je mesto na meji in si je moral svojo vlogo izboriti. Ne samo z Maistrom, tudi že s Slomškom, da je to sploh ostalo del slovenskega nacionalnega telesa. Res pa je, da je to, kar se Mariboru dogaja, pomembno za Slovenijo in je pomembno tudi širše. To je pomembna zgodba in mi se tega zavedamo. Maribor pa ni prvič v takšni situaciji, kot sem že rekel, od Slomška, prek Maistra, do pekrskih dogodkov. Maribor ima svoj obraz, ki pa ga moramo malo olepšati. Skozi te procese in skozi županovanja našega nekdanjega župana se je pokazalo, katere poti niso primerne za naše mesto. Mi smo mesto in ne vas.

Med vstajo smo opazovali Kanglerjevo hobotnico – kako velika je in koliko lovk bo treba odrezati? Imperij je nastajal šest let oziroma še dlje. Prave glave ljudje niti ne poznajo.

Kdo pa je prava glava?

Ljudje, ki so inštalirali Franca Kanglerja za župana.

Zdaj uporabljate besednjak nekdanjega župana, ko govori, da vi niste neodvisni.

To je strankarsko zaledje SLS, ki se je šlo projekt Franc Kangler. To je projekt, kako narediti poslanca v državnem zboru in kako potem narediti mariborskega župana, čeprav Kangler sploh ni Mariborčan. On še zdaj imenuje za svoj dom kraj v bližini Maribora, čeprav ima formalno status Mariborčana. Samega sebe pa doživlja kot Nemariborčana. Strukture SLS pa so imele interes, da iz podeželja pride v mesto. Kako pa znajo mesto voditi, so pokazali na primeru Maribora.

Koliko pa je hobotnica sploh velika? Koliko lovk boste morali odrezati?

Novinarji ste veliko povezav že identificirali. Sam se s tem nisem posebej ukvarjal, dejstvo pa je, da se je kadrovska politika v mestu vodila na način, da je vse potekalo prek župana. Pred nekaj dnevi je k meni prišel direktor enega od mariborskih javnih podjetij in me vprašal, ali lahko zaposli tega in tega. Vprašal sem ga, ali je to ekonomsko upravičeno in ali je izbrani človek takšen, ki bo kos tej nalogi, pa je odgovoril, da ja. Potem pa sem mu rekel, zakaj potem to mene sprašuje, in mu razložil, da je to njegova odgovornost in ne moja. Odgovoril mi je, da je to običaj. Razložil sem mu, da me je to prvič vprašal in zadnjič, ker od tega trenutka dalje tega običaja ni več. Potem se mi je opravičil in mi povedal, da je v njegovem podjetju okoli 10 odstotkov ljudi, ki so prišli na takšen način v podjetje. Menda so prihajali zjutraj v podjetje in rekli, da so tam v službi, pa on tega sploh ni vedel. Skozi primer mariborske hobotnice imamo Slovenci empirični dokaz našega balkanskega porekla.

Kako boste ukrepali?

Direktorji javnih podjetij bodo morali te zadeve urediti. Jaz se moram, kot župan, odločiti, ali bom obdržal stare podžupane. Ne bom. Ali bom obdržal direktorico mestne uprave. Ne bom. Ali bom obdržal ljudi, ki so na zaupanje. Ne bom. Ali bom obdržal direktorje uradov na mestni občini. Ne bom. To so stvari, ki jih lahko naredim. Javna podjetja in javni zavodi so kontrolirani prek mestnega sveta. To je tudi razlog, zakaj mestni svet ne želi odstopiti. Na ta način se hobotnica brani. Kljub temu so se v javnih podjetjih procesi notranjega čiščenja začeli. Primer so podjetja Marifarm, Farmadent in Lekarna Maribor.

Obljubili ste 10 odstotkov manj zaposlenih na občinski upravi. To pa ni tako malo.

Obljubil sem 10 odstotkov manj stroškov. Zmanjšali bomo stroške za zaposlene. Že z odpravo sistematizacije bomo nekaj privarčevali. Potem pa bomo pogledali še kadrovske slike po posameznih uradih.

Obljubili ste tudi revizijo poslov iz preteklosti in ovadbe, če bodo potrebne. Zdi se, da boste imeli veliko dela z ovadbami. Samo da vam ne zmanjka časa za druga dela …

To bodo delale specializirane službe. Žalostno je, da je v šestih letih uspelo nekdanji ekipi razsuti ekipo notranje revizije. Takšna inštitucija, kot je mestna občina, pa potrebuje notranjo revizijo. Prve informacije o stranpoteh dela nekdanjega župana so prišla iz notranje revizije. Zato so potem to službo tudi uničili. Revizije v vsakem primeru bodo, bodisi z notranjimi bodisi z zunanjimi močmi.

Za druge medije ste govorili, da boste bolj pomagali socialno najšibkejšim. Kje boste pa vzeli denar za to?

Iz proračuna. Prečesali bomo projekte, ki so načrtovani, ali ti res potrebujejo toliko denarja. Kot primer – planira se linija ločevanja odpadkov, čeprav eno linijo že imamo, ki sicer ni v javni lasti, ampak zasebni. V osnovi je meni vseeno, ali odpadke ustrezno sortira javno ali zasebno podjetje. Prva naslednja ločevalnica pa je 18 km iz Maribora. Potem lahko pomagamo tudi tako, ker jaz ne potrebujem službenega džipa. Župan potrebuje kolo, ne pa džipa. Ljudje nimajo za jesti, to je resen problem, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. V Rdečem križu so mi povedali, da v času, ko delijo hrano, potrebujejo redarsko službo, ker pride od 500 do 800 ljudi. Tudi z redarsko službo, ki bo tam, bomo sodelovali in pomagali. V. d. župana Miklu se zahvaljujem, da je povzel mojo točko iz programa in je že naredil predkorake za to, da bomo lahko letos 2,5 hektarja občinske zemlje razparcelirali in dali v uporabo vrtičkarjem. Ena zadeva je, da lahko ustanovimo časovno banko. Kjer se ne izmenjujejo samo usluge, ampak se tudi krepijo socialne vezi. Potem je ena takšna zadeva banka hrane. Želimo, da hrana, ki se skuha v šolah in vrtcih, ne postane odpadek. Z nevladnim sektorjem in centrom za socialno delo bomo to hrano redistribuirali do ljudi, ki so potrebni posebne pomoči.

Mnogi pravijo, da boste težko vladali oziroma izpolnjevali svoj program, ko nimate večine v mestnem svetu.

Večina v mestnem svetu je lahko politična, se pravi koalicija, ali pa je večina razuma, se pravi projektna. Ne bom prvi župan v Sloveniji, ki bo delal v mestu brez politične večine.

Vaš način razmišljanja predpostavlja, da imate v občinskem svetu ljudi, ki delajo za ljudi in se odločajo za projekte, ki so dobri za meščane.

Ali vi dvomite o tem, saj razlagajo, da delajo za ljudi.

Jaz močno dvomim, da ima človek, ki obljubi, da bo odstopil, ko se sprejme proračun, in potem ne odstopi, poštene namene. Zanima pa me, od kje vi črpate svoj optimizem.

Okoliščine se spreminjajo. Nekateri so to opazili, nekateri pa tega še zdaj niso opazili. Nastaja nova situacija in v mestu je nova klima. Tudi mestnim svetnikom bom poskušal pokazati, da je nastala nova situacija in da zdaj skupaj delamo in skupaj vračamo mesto ljudem, če želimo ostati v zgodovini.

Vstajniki so zahtevali tudi razpustitev mestnega sveta. Kako vi, kot prvi med enakimi, gledate na to, da so spet pojedli svojo besedo?

Jaz nisem organizator, niti glava vstaj. Sem samo eden od aktivnih državljanov, ki sem se udeleževal vstaj. Res pa je, da sem poskušal biti aktiven. Dvakrat sem nagovoril vstajnike kot intelektualec. O vstaji sem javno razmišljal v časniku Večer. Bil sem izvoljen na krilih vstaje in se tudi čutim zavezan duhu mariborske vstaje. Tu gre za subtilen odnos. Moja stališča do mestnega sveta pa so jasna vseskozi, in sicer, da je mestni svet nelegitimen in bi se moral samorazpustiti v trenutku, ko je odstopil župan. Tega mestni svet ni storil in je prevzel odgovornost nase. Potem so si kupovali čas, ko so obljubili, da bodo odstopili, ko bo sprejet proračun, zdaj pa očitno ocenjujejo, da pritiska ni več in da jim ni treba odstopiti. Kaj bo mestni svet storil, pa ni odvisno od mene, ampak od njih samih.

Napovedujete neposredne tuje investicije za zagon mariborskega gospodarstva. Podobne obljube poslušamo od vseh kandidatov, od predsedniških volitev naprej, čeprav velikokrat njihove funkcije sploh nimajo nobenih pristojnosti in vzvodov za to. Kako vi nameravate poskrbeti za mariborsko gospodarstvo?

Ne gre samo za tuje investicije. Po mojih informacijah tuji investitor že eno leto in pol čaka za vstop v Marifarm, ki je v težavah. Vodstvo podjetja pa ga ne spusti, rajši bi potopili podjetje. Župan ima nekaj vzvodov, ki se jim reče zagotavljanje pogojev. To me čudi, da do zdaj tega niso počeli. Recimo vztrajajo na nekih nerazumnih cenah zemljišč, 140 ali 180 evrov za kvadratni meter. 40 kilometrov severno pa je to deset evrov. Logično je, da bodo podjetja gradila na Lipniškem polju in ne v Mariboru. Zaradi mene je lahko zemljišče vredno en evro, ker na koncu štejejo gospodarski programi, ki zaposlujejo ljudi. V vsakem primeru pa zaposleni ljudje polnijo proračun in ne prodana zemlja.

Stand up komiki so pa verjetno žalostni, da jim je vir za vice odšel. Kateri je vaš najljubši kanglizem?

S Kanglerjem se nisem posebej ukvarjal. Vem, da obstaja diplomska naloga, kjer je to skupaj zbrano.

Odbojka ali nogomet?

Oboje. Hudobno vprašanje. Odbojko igrata obe moji hčerki in sem tudi predsednik odbojkarskega kluba. Kot mladenič sem bil navdušen navijač NK-ja Maribor in sem hodil na tekme takrat še druge zvezne lige. Rad pogledam dober nogomet, recimo NK Maribor in Barcelono.

Kangler je na prvih volitvah zmagal z oranžnim šalom, vi pa s svojim klobukom. Zakaj bo za Mariborčane klobuk srečnejši od šala?

Nekaj moraš imeti pod klobukom, če želiš v Mariboru kaj narediti. Kolikor vidim, pa so šali navezani pred mestno občino na drevesa. Očitno so zgubili svojo funkcijo. Klobuk pa nosim tudi drugače, to ni nek marketinški trik.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin