Odvetnik Tine Maze: Tudi v športu se je treba znebiti navad iz socializma

Se je na vas obrnil še kakšen športnik, ki vas je želel najeti za odvetniške storitve? Ja. Name so se obračali zlasti smučarji, vendar nisem želel prevzemati dodatnih zadev, ker sem se želel osredotočiti samo na Tino Maze. Mislim, da je tako tudi prav. Smučarska zveza tako v meni tudi ne vidi nekega nasprotnika, ki zastopa vse tiste, ki imajo težave z njimi.

Sicer pa upam, da bodo v zvezi čim prej uredili zadeve. Seveda sta povsod prisotna pomanjkanje denarja in kriza, ampak to ni izgovor. Stvari bi se dalo verjetno organizirati bistveno bolje.

Tudi glede sponzorjev? Tudi glede sponzorjev. Morda je pri tem ena ključnih težav to, da smučarska zveza išče sponzorje izključno v Sloveniji. Tina je evropski ali pa svetovni fenomen in verjetno bi se dalo te stvari tržiti nekoliko širše.

Mislim, da se je treba predvsem znebiti sistema ali navade, ki je obstajala v socializmu in se potem v nekaterih primerih vleče še danes, ko se športni funkcionarji obračajo na politike, ki pokličejo državno podjetje, da to pomaga neki športni zvezi. To je nek način trženja, ampak verjetno ni pravi. Mogoče je to način, ki deluje v času debelih krav, ne more pa delovati v času, ko so državna podjetja v krizi.

Treba se je usmeriti neposredno v neko normalno trženje v okviru pravega interesa za sponzoriranje, ki ga za fenomen, kot je Tina, zagotovo ne manjka. Tukaj bi se dalo po moje še ogromno narediti.

Kakšni pa so vaši spomini na nekdanjega predsednika smučarske zveze Tomaža Lovšeta, ki je danes zaradi suma gospodarskega kriminala v priporu? Spomini so … saj jih poznate. Situacija se ni končala dobro. Odnosi so se zapletli relativno hitro in na ravni, ki me je presenečala. Pravzaprav je bil pristop do zadeve zame res presenetljiv. Mi smo poravnali vse, kar je bilo treba, vendar pa druga stran ni izpolnila dogovorjenih obveznosti, zato so nastali konflikti, ki so še dodatno eskalirali. Spomnimo se scene ob Zlati lisici in napada na Tino na predvečer glavne tekme in vsega, kar je sledilo.

Pravzaprav me čudi način obnašanja, ki je pripeljal Lovšeta do tega, da je končal v priporu. Ne poznam konkretnih zadev okoli Dinersa, je pa presenetljivo, da se podjetnik nekega določenega slovesa, ki mu je tudi zelo ugajalo, da je ta svoj sloves promoviral, znajde v položaju, v katerem se je znašel. To je žalostno s človeškega in profesionalnega vidika.

Kot odvetnik želim, da bi bil izpuščen na prostost čim prej. Je pa vse to znak nekega stanja pri določenih tranzicijskih podjetnikih, za katere se bojim, da so gradili in še gradijo na nekem imidžu, za katerim pa je vprašljiva količina realnega kapitala, realnih sposobnosti in realne ekonomije. To se mi zdi danes eno ključnih vprašanj v Sloveniji.

Marsikje se je vse skupaj napihnilo in medijsko poveličevalo, vprašanje pa je, če je to res podjetništvo, če za tem obstajata kapital in premoženje, ki je bilo ustvarjeno, in če obstaja nek izdelek, ki ga trg kupuje. To so ključna vprašanja določenega segmenta slovenskega podjetništva, zlasti tistega dela, ki je najbolj na očeh javnosti in ki ga mediji iz različnih razlogov najbolj promovirajo.

Kako razširjena sta po vašem mnenju kriminal in korupcija med slovenskimi športnimi funkcionarji? Ker je slovenska družba, kot je bilo ugotovljeno, precej globoko prepojena s tem, se verjetno to pojavlja tudi v športnih zvezah. Recimo za smučarsko zvezo vem za en dogodek, ki je bil tudi prijavljen organom pregona, za katerega pa ne slišim, da bi se kaj dogajalo.

O katerem primeru konkretno govorite? Mislim, da je šlo za neko zadevo glede razsvetljave za smučarsko skakalnico, ko so denar dali vnaprej, potem pa dela niso bila opravljena in je podjetje šlo v stečaj. Vse skupaj je, kolikor vem, končalo na tožilstvu. Glede na stanje smučarske zveze ni šlo za majhen denar.

Dotakniva se še nekoliko slovenske manjšine v Italiji, v okviru katere ste aktivni kot deželni tajnik stranke Slovenska skupnost. Kakšen je trenutno položaj Slovencev v Italiji? Slovenska manjšina v Italiji je v tem trenutku v relativno boljšem položaju kot pred petimi ali desetimi leti. Takšne pozitivne nastrojenosti že dolgo ni bilo. Imamo rešene ključne probleme z vidika financiranja za prihodnji dve leti, čeprav je potrebna neka strukturna sprememba, da se v bodoče ne bodo ponavljale težave iz preteklosti. Seveda pa je manjšina sama kot taka v težavah, ker je še vedno ideološko razcepljena, zato ima politično relativno majhen pomen.

V Italiji naj bi se spremenil volilni zakon za parlament. Če se bo to zgodilo, je to ena ključnih zadev zadnjih desetih ali petnajstih let, v okviru katere moramo urediti, da bomo dobili zajamčeno mesto v italijanskem parlamentu ali pa vsaj olajšan dostop do tega mesta. To je ena ključnih zadev, s katero se moramo spopasti.

Upam, da bomo znotraj manjšine našli konsenz, kako to urediti, čeprav so ideje in pogledi različni. Naša stranka se zavzema za samostojno nastopanje, drugi, zlasti na levici, pa se zavzemajo za to, da Slovenci kandidirajo na listah italijanskih strank.

Računate na podporo Slovenije? Absolutno. V prejšnjih vladah smo imeli pri tem res veliko podporo. Deklarativno tudi zdajšnja vlada manjšino podpira, glede tega pa moram povedati, da kot stranka Slovenska skupnost nismo imeli še z nobenim predstavnikom te vlade nobenega sestanka, kar je morda malo presenetljivo in nenavadno.

Slovence v zamejstvu predstavljajo dve krovni organizaciji in tri stranke, poleg naše še dve levičarski. Aktualna vlada se je omejila na stike s krovnima organizacijama, kar je verjetno pomanjkljivo, saj politiko v Italiji še vedno vodijo politične stranke in ne krovne organizacije.

Na to smo opozorili tudi konzulat v Trstu, kjer so nedavno zamenjali generalnega konzula Dimitrija Rupla, na kar gledamo z velikim začudenjem. Mislim, da tega ne bi bilo treba. Zdi se mi, da ima ta poteza bolj malo zveze z diplomacijo.