Nekdanji šef NPU Robert Črepinko: Kriminalisti dokazujejo, da ni nedotakljivih

Kriminalistične preiskave pri opozicijskem poslancu Andreju Širclju v začetku tedna so sprožile kritike o politični konotaciji kriminalističnih akcij – poslanci SDS menijo, da je za tem koalicijska SMC. Včeraj so bili preiskovalci še pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću.

Robert Črepinko, ki zadnja tri leta dogajanje v Sloveniji opazuje z Europolovega sedeža v Haagu ali še pogosteje iz delovnih obiskov v kateri od članic Evropske unije (EU), ki jim njegova enota pomaga v boju proti organiziranemu kriminalu, v politični motiv policistov ne verjame.

Kako komentirate očitke o povezavah NPU s politiko, ki smo jim priča ne le te dni, temveč ob mnogih preiskavah v zadnjih letih? Ste sami ob vodenju NPU kdaj občutili politične vplive?

Od svojega odhoda v Europol nisem komentiral dogajanj v povezavi z NPU, še manj aktualnih preiskav. Tak pristop nameravam ohraniti tudi v prihodnje.

Vesel pa sem, da NPU neutrudno nadaljuje s preiskovanjem najtežjih oblik kriminalitete. Za to delo je treba imeti veliko znanja in osebne strokovne motiviranosti. In to je tudi edina motiviranost, ki sem jo v kriminalistični policiji spoznal.

Osumljenci kaznivih dejanj pri obrambi ne izbirajo sredstev. To je treba razumeti in se s tem sprijazniti. Žal je to zelo neprijeten, a vendarle sestavni del poklica. Pomembno je, da to razume tudi javnost.

So tovrstna dejanja posebnost Slovenije ali se s podobnimi metodami soočajo tudi v drugih državah?

Občutek imam, da Slovenija tudi pri tem ne odstopa od drugih držav. S podobnimi izzivi se soočajo tudi kolegi drugje.

Kako ocenjujete delo NPU v šestih letih od ustanovitve in uspešnost pregona organiziranega ter gospodarskega kriminala v Sloveniji?

Usposobljenost in pripravljenost kriminalistične policije za soočanje z najtežjimi primeri je tudi zaradi ustanovitve NPU gotovo na višji ravni. Pomembno je, da se s smernicami razvoja nadaljuje.

NPU ter druge enote kriminalistične policije so v teh letih dokazali, da ni nedotakljivih in je mogoče uspešno preiskovati tudi najtežje primere.

Europol dobiva mišice

Pravite, da se neradi ozirate nazaj – pa se premakniva k vašemu trenutnemu delu. Begunski val in predvsem teroristični napadi v Franciji so politiko vendarle prepričali, da tudi Europol potrebuje več pristojnosti. Kritiki mu že leta očitajo, da gre za 'brezzobi uradniški' organ, saj nima policijskih pooblastil. Najprej povejte, se strinjate s to oceno?

Europol nima preiskovalnih pooblastil in glavnina našega dela je namenjenega podpori policijskim preiskavam v državah EU. Uspešni smo toliko, kolikor so uspešni preiskovalci na terenu.

Primerov uspešnega skupnega dela pa je veliko. Z omogočanjem izmenjave podatkov, analitičnimi obdelavami, finančno podporo in neposredno podporo v državah članicah, če naštejem le nekatere oblike sodelovanja, si prizadevamo olajšati delo preiskovalcem in omogočiti širše razumevanje organizirane kriminalitete.

Nova pooblastila, ki jih bo predvidoma aprila v potrditev dobil še Evropski parlament, naj bi Europolu omogočila hitrejši odziv na varnostne grožnje evropskim državam ter izmenjavo podatkov z zasebnimi in nevladnimi organizacijami. Denimo, Europol bo lahko Facebook neposredno pozval, naj blokira spletni profil, ki vsebuje teroristično propagando, ali od njega zahteval podatke o avtorju portala. Bodo nova pooblastila koristila tudi vaši enoti?

Nova pravna podlaga še ni sprejeta, dejanske spremembe naših aktivnosti pričakujem v letu 2017. Določena dodatna pooblastila, ki jih bo Europol dobil na območju spremljanja spletnega kriminala, bodo tesno povezana z našim področjem organizirane kriminalitete.

Imamo posebno enoto za spremljanje vsebin na družbenih omrežjih. Ta v primeru najdenih neprimernih vsebin predlaga, da se odstranijo. Če gre za sovražno propagando, poveličevanje terorizma in podobno. Izvrševanje nezakonitih dejanj krši tudi njihove pogoje, zato tudi njim koristi, da se odstranijo.

Mi pa s pomočjo te enote ugotavljamo tudi načine organiziranja nezakonitih migracij, tako da bodo spremembe dobrodošle tudi pri našem delu.

Kako pa je z izmenjavo podatkov, so države pripravljene dajati podatke o zaznanih 'kritičnih' osebah?

Mednarodno policijsko sodelovanje je svojevrsten izziv za posamezne države, saj je bilo policijsko delo skozi zgodovino povezano s skrbjo za varnost na ozkih državnih ali drugih geografsko omejenih območjih na podlagi enotne zakonodaje. Globalizacija in druge družbene spremembe pa so povzročile, da se je treba odpreti in vsakodnevno sodelovati s policijami drugih držav in si izmenjevati tudi najbolj občutljive podatke. To ni vedno samoumevno in občasno je potrebnih veliko naporov, da se premaga začetne skrbi posameznih držav. Uspešno končani skupni primeri olajšajo sodelovanja v prihodnje.

Ko je evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos po novembrskih napadih v Franciji obudil idejo o evropski obveščevalni agenciji, je nemški notranji minister Thomas de Maiziere idejo zavrnil in opozoril, da le pet držav ustrezno izmenjuje informacije v okviru Europola. Lahko poveste, katere države so tu bolj, katere manj pripravljene sodelovati in kje je Slovenija?

Ne moremo govoriti o državah, ki bolje ali slabše sodelujejo. Vsaka ima svoje posebnosti, ki jih je treba poznati in spoštovati.

Lov na tihotapce ljudi - prioriteta med prioritetami

Kako se je v zadnjem letu, od začetka begunske krize, spremenil vaš fokus dela? Katera območja prihajajo v ospredje?

EU je pred leti določila devet prioritet pri boju zoper organizirano kriminaliteto, med njimi so že ves čas nezakonite migracije. V zadnjem letu pa je to postala prioriteta med prioritetami. Tu se odvija zelo veliko dejavnosti, torej preiskav, tudi čezmejnih. Na drugi strani pa je sprejetih tudi veliko strateških odločitev, tako v Bruslju kot v posameznih državah članicah, ki vplivajo na naše delo. Oddelek ste v zadnjem letu kadrovsko okrepili.

Tako je, v celotni skupini nas je zdaj okrog 70. Zdaj pa vodim priprave za ustanovitev evropskega centra za boj proti tihotapljenju ljudi, v katerem bo delo dobilo dodatnih 30 izkušenih preiskovalcev in analitikov. V teh dneh potekajo izborni postopki. Delovati bo začel v začetku prihodnjega leta.

S čim se bo ukvarjal?

Večina aktivnosti podpore državam se je doslej izvajala na sedežu Europola. Z ustanovitvijo centra pa pričakujem, da bomo več časa preživeli v državah članicah. Bodisi tam, kjer je največ vstopa migrantov v EU, bodisi drugje, kjer bodo potekale preiskave zoper večje kriminalne združbe. Pod vodstvom preiskovalcev v posameznih državah bodo pomagali pri preiskavi kaznivih dejanj.

Ali obstaja kakšna časovnica, koliko časa bo center deloval?

Ustanavljamo ga za nedoločen čas, kajti za zdaj ni znakov, da bo problematika izginila.

Torej pričakujete, da bo begunski val tu še leta?

Ne gre za begunski val. Tihotapljenje ljudi se lahko izvaja, tudi ko so ljudje že na območju EU. Karkoli se bo dogajalo v prihodnje, pričakujemo, da bo dela za kriminalistično policijo še veliko.

Pravite, da je tihotapljenje ljudi v luči begunskega vala postalo prioriteta med prioritetami. Imate izdelan profil tipičnega tihotapca: kdo je, od kod prihaja, kako komunicira, kako se organizira?

Ne, ker tipičen tihotapec ne obstaja. Govorimo o geografsko zelo obsežnem območju ter raznoliki obliki kriminalitete.

Če lahko uporabim precej svež primer: z grškimi, avstrijskimi, švedskimi in britanskimi policisti smo končali preiskavo dobro organizirane kriminalne združbe. Sedež je imela v različnih državah EU, svoje lovke seveda tudi v državah, iz katerih prihajajo begunci. Govorimo o nacionalno zelo mešani kriminalni združbi, saj so sodelovali Grki, Palestinci, Sirijci, eden od koordinatorjev je bil Albanec. Ponujali so cel niz storitev, ki so potrebne, da ljudje pridejo v ciljno državo: ponarejene dokumente, transport, prenočišče, hrano. Za sporazumevanje so uporabljali mobilne telefone, klepetalnice, družbena omrežja.

Glavni motiv so zaslužki, ki so visoki. Omenjena skupina, v kateri je bilo prijetih 23 ljudi, je po oceni preiskovalcev začela delovati leta 2013, v povprečju pa se je ukvarjala s stotimi ljudmi dnevno. Ocena je, da je ta relativno majhna skupina v manj kot dveh letih zaslužila deset milijonov evrov.

Od kod so ti ljudje prišli? So se prej ukvarjali že s kakšnim drugim kriminalom? So že bili na muhi Europola?

Na splošno opažamo, da se je v zadnjih letih veliko število kriminalnih združb, ki so se prej ukvarjale z drugimi dejanji, so na primer tihotapile droge, preusmerilo v posel z nezakonitimi migracijami.

Ocena, da naj bi se 30 tisoč ljudi v Evropi ukvarjalo s tem, drži?

Toliko ljudi smo na Europolu zaznali v zadnjih desetih letih. A samo od letošnje pomladi je bilo zaznanih okrog tri tisoč ljudi.

Naj poudarim, da gre za ljudi, povezane z organizirano kriminaliteto, ki se nanaša na vsaj dve državi članici. V tej številki tako ni vključenega tihotapca, ki ga je denimo Nemčija zaznala in se ukvarja s prevozi iz Münchna v Berlin. Ti podatki nas ne dosežejo.

Nasilja je manj, kot se poskuša prikazati

Ali v begunskem valu zaznavate kakšne oblike nasilja?

Seveda, bodisi iz odprtih virov bodisi iz sporočil članic.

Kakšnega in koliko?

Premalo poznam stanje, da bi lahko dal dejansko oceno, koliko je tega, saj to ni neposredno moje območje. Mi se ukvarjamo z organiziranim kriminalom. Kolikor se pogovarjam s kolegi, pa tega ni toliko, kot se želi včasih predstaviti.

Kaj pa skupine skrajnih islamistov, ki se omenjajo v povezavi z napadi v Franciji? Te sodijo v vaše področje dela?

Že ves čas tesno sodelujemo z enoto za boj proti terorizmu, v zadnjem letu razumljivo še bolj intenzivno. Po napadih v Parizu smo skupaj tudi v posebnem centru, ki vodi vse aktivnosti za podporo Franciji in ostalim državam pri preiskovanju primera.

Pozorni smo na morebitne prihode teroristov. Gre za zelo zahtevo nalogo, ki jo opravljajo varnostne enote v članicah. Mi pomagamo z izmenjavo podatkov o osebah, ki so bile povezane s terorizmom, o tem, kako delujejo, na kakšen način se organizirajo, kako se sporazumevajo.

Lahko o tem poveste kaj več? Koliko ljudi ste zaznali, od kod prihajajo, kakšne so vaše dejavnosti, ko jih zaznate?

O tem žal ne morem govoriti.

Kako poteka koordinacija med državami glede begunske krize? Dobra dva meseca nazaj smo aktivirali poseben tim za spremljanje kriminalitete, povezane z begunskim valom. Dnevno se sestanemo s predstavniki vseh držav in si izmenjamo podatke. Poročajo, kaj je novega v državi, ali se število ljudi povečuje oziroma zmanjšuje, koliko kaznivih dejanj je bilo zaznanih.

Skupaj z analitiki nadziramo dejavnike, ki bi lahko pomenili spremembo poti vala. Begunski val je varnostni zalogaj za vse države, prek katerih poteka. A se dnevno poskušamo opozarjati na spremembe.

Kakšna poročila dobivate?

Če govorimo o begunskem valu, je v zadnjih dneh zmanjšano število prihodov ljudi iz Turčije do Grčije. Še vedno nekaj tisoč ljudi dnevno, kar pa je bistveno manj kot v preteklih mesecih. Ali so razlog prihod zime ali ukrepi Turčije, je zdaj še prezgodaj govoriti.

Če govorimo o organizirani kriminaliteti, pa se obveščamo o zaznanih primerih kriminalitete. Po dogodku v Avstriji, kjer so policisti v tovornjaku našli mrtve begunce, smo zaznali še kar nekaj podobnih primerov po Evropi. Članice smo opozorili, naj bodo pozorne na tovornjake, ker predstavljajo tveganje za varnost ljudi.

Lahko morda kaj poveste o vsebini poročil iz Slovenije? Ali je obseg ugotovljenih kaznivih dejanj v Sloveniji primerljiv z drugimi državami?

Sodelovanje s slovenskimi kolegi s kriminalistične policije je zelo dobro. Redno si izmenjujemo vse pomembne informacije. So zelo aktivni tudi na območju čezmejne kriminalitete.

Vsebina ugotovitev in obseg dela slovenskih kolegov je povsem primerljiv z ugotovitvami kolegov iz sosednjih držav.

Na splošno gledano, ali je Slovenija po vašem mnenju bolj varna od denimo zahodnih evropskih držav?

Čeprav absolutne varnosti ni nikjer, sem prepričan, da je Slovenija zelo varna država. Primerjave so zelo nehvaležne, a je raven varnosti v Sloveniji zelo dobra. Upam, da bo vsem skupaj uspelo tako raven tudi ohraniti.