Gertrud Rantzen: Nemce moti, da so plače v Sloveniji zelo obremenjene

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je v prvem delu intervjuja spregovorila o slovenski bančni luknji in privatizaciji, v drugem delu pa o (gospodarskih) odnosih med Slovenijo in Nemčijo.

Nemčija se je hitro pobrala iz recesije. Kako lahko to pomaga slovenskemu gospodarstvu? Nemčija je najpomembnejši poslovni partner Slovenije, še posebej glede izvoza. Slovensko gospodarstvo trenutno poganja izvoz, razvoj Slovenije je odvisen od izvoza. Dokler gre Nemčiji dobro, to Sloveniji pomaga, da počasi izhaja iz recesije. Vendar pa Nemčija ne more pomagati pri povečanju domačega povpraševanja. Ustvariti morate svoj sistem za spodbudo povpraševanja domačih porabnikov.

Trgovina med državama je dobra. Kako pa bi bila lahko še boljša? Še je prostor za izboljšanje. Velik potencial je pri komunikacijski in informacijski tehnološki industriji (ICT), kjer imamo pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zaradi česar Nemčija išče strokovnjake na teh področjih. Tudi slovenski avtomobilski podizvajalci imajo še veliko možnosti za okrepitev sodelovanja, saj gre nemški avtomobilski industriji zelo dobro. Slovenija bi se morala tudi bolj specializirati za nišne trge, na primer na področju prehrane in lesne industrije.

Ali med nemškimi poslovneži opažate povečan interes po sodelovanju s slovenskimi podjetji? Nemška podjetja so zelo zadovoljna s sodelovanjem s slovenskimi podjetji. Imamo kar nekaj uspešnih zgodb, ko je naša zbornica slovenskim podjetjem pomagali na nemški trg. Lahko rečemo, da obstaja precejšnje zanimanje za slovenske izdelke na nemškem trgu, ker so visokokakovostna. Vendar je treba gledati tudi na razmerje med kakovostjo in ceno, to je verjetno izziv za slovenska podjetja.

Kaj je glavna ovira? Kot sem že omenila, razmerje med ceno in kakovostjo. Nemški porabniki pričakujejo dobro kakovost za nizko ceno. To je eden glavnih izzivov za slovenska podjetja. Ne sme se podcenjevati tudi znanja jezika. Nemci pričakujejo, da znate nemško, z izjemo ICT-industrije, kjer vsi govorijo angleško. To je verjetno tudi eden od izzivov. Prav tako slovenska podjetja ne dajejo dovolj denarja za trženje svojih izdelkov. To je nujno, če želijo biti uspešna na nemškem trgu.

Kako velika težava v Slovenija je korupcija? O tem se pri nas veliko govori. Težko je odgovoriti. Slovenija ima gospodarsko strukturo, ki jo pogosto primerjam z družinskim podjetjem, kjer vsi poznajo vsakega in so z vsakim v sorodu. To je težko spremeniti, ker je Slovenija majhna država. Potrebna bi bila stroga pravila, ki bi jih morali spoštovati. Podobna, kot jih imamo v Nemčiji.

Ekonomist iz ameriške centralne banke, Slovenec Egon Zakrajšek, je kot glavno težavo Slovenije omenjal pajdaški kapitalizem, povezavo med politiki in gospodarstvom, bankami. V Sloveniji ne gre toliko za dejanje denarja pod mizo, gre bolj za to, da se ljudje med seboj poznajo in si delajo usluge. Tipično za Slovenijo je, da obstaja pretok med gospodarstvom in politiko ter v obratni smeri. Potrebna so stroga pravila. Če si lastnik podjetja v Nemčiji, moraš biti transparenten in imeti prava pravila. Ne le imeti pravila, moraš jih tudi jemati resno in spoštovati.

Eden od glavnih očitkov nemških podjetij v Sloveniji, ki se ponavljajo skoraj vsako leto, je, da so v naši državi davki previsoki. Letos pa je slovenska vlada šla ravno v nasprotno smer – namesto da bi se davki nižali, se povečujejo, na primer DDV, ali pa se uvajajo novi davki, kot je davek na nepremičnine. Je to prava pot? Glede nepremičninskega davka še ne vemo, kakšen bo njegov vpliv na podjetja. Ko nemška podjetja v Sloveniji v naših raziskavah omenjajo, da so davki previsoki, večinoma to leti na celoten davčni sistem, zlasti pa na davke in prispevke pri osebnih dohodkih.

V Sloveniji so namreč tudi nizke plače visoko obremenjene z davki in prispevki. Tako je velika razlika med bruto plačo, ki zajema vse prispevke in davke, ki jih mora plačevati delodajalec, in neto plačo, ki jo prejme delavec. Nemški delodajalci želijo dobro plačati zaposlenega, nato pa vidijo, kako nižja je neto plača od bruto plače. To je tisto, kar jih moti.

Če se na koncu posvetimo tudi novi nemški veliki koaliciji. Kaj nova nemška vlada pomeni za Evropo? Vemo, da Wolfgang Schäuble ostaja finančni minister in da med koalicijskimi pogajanji ni bilo veliko besed o Evropi. Večjih sprememb ne bo, mogoče kakšna manjša. Nemčija se zavzema za strogo politiko varčevanja, za kar se bo zavzemala tudi naprej. Verjetno pa ne bo več za tako strogo varčevanje. Nastala naj bi tudi bančna unija, pri kateri ima Nemčija zelo jasno pozicijo.