SiolNET. Novice Siol +
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Aleš Hauc: Ne smemo ponavljati napak iz preteklosti (video)

1

termometer

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc nima težav z Matjažem Kovačičem, z nekdanjim predsednikom uprave bi lahko mirno spil kavico in pokadil cigareto.

Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc je ljubitelj nemških avtov in nemških psov. Ampak ob prihodu iz Pošte Slovenije v našo drugo največjo banko ni niti pomislil, da bi si kupil novega audija. Avto je treba zvoziti do konca. Tako se trenutno vede tudi v banki, varčno. Njegov cilj je NKBM spraviti v dobro formo, da bi s prodajo lahko zaslužili veliko več, kot je mogoče danes. Tudi skupina NKBM bo fit, hčerinske družbe bodo prinašale dobiček ali pa jih ne bo. Po končanem intervjuju smo lahko v njegovi družbi pokadili cigareto v zloglasni kadilnici. Čeprav je v resnici skromna in je v njej prostora samo za dva kadilca.

Gospodarstvo s prstom še vedno kaže na vas, bankirje, češ, da ga kljub znatni finančni injekciji oziroma dokapitalizaciji ne financirate. To preprosto ni res. NKBM daje posojila gospodarstvu, tudi večjim projektom. V prvih treh mesecih smo sklenili več kot 1.400 kreditnih poslov podjetjem, odobrili tudi več večjih posojil. Načrtujemo še nekaj večjih posojil. O tem ne govorimo veliko, tako da se večkrat ustvarja vtis, da tega ne počnemo. A treba se je zavedati, da smo danes bolj konservativni, kot so bili naši predhodniki.

Ampak zakaj potem podjetniki vseskozi pravijo obratno? Potem ko nas je država dokapitalizirala in smo kapitalsko močno okrepljeni, si številni to razlagajo povsem drugače. Nekateri se vedejo, kot da moramo zdaj odpreti trezor in si lahko vsakdo postreže. Po drugi strani je dejstvo, da ni veliko malih in srednjih podjetij, ki bi izpolnjevala pogoje za pridobitev posojila, bistveno manj pa je tudi investicij. Moram poudariti, da bi lahko, če bi posojila spet podeljevali brezglavo, kot se je dogajalo ponekod v letih konjunkture, spet povzročili krizo.

Ne smemo delati napak iz preteklosti. Napačno je tudi pričakovanje, da smo samo bankirji tisti, ki moramo spodbujati gospodarstvo. Pogoje za to mora najprej vzpostaviti država, nato nastopimo mi.

Kaj pa gradbeništvo? Kreditiramo tudi to dejavnost. Gradbeništvo je panoga, ki ima multiplikativne učinke, saj vključuje veliko podizvajalcev, posredno in neposredno zagotavlja veliko delovnih mest, ustvarja se tudi razmeroma visoka dodana vrednost.

Dokapitalizacije davkoplačevalci ne občutimo pozitivno, saj so pribitki na dolgoročna posojila še vedno visoki. Po drugi strani pa se na majhnem trgu bančniki bojujete za stranke z visokimi obresti za depozite. Se ne pojavlja zgodba iz preteklosti? Ne. Poudarjam, da smo v zadnjem letu močno znižali pasivne obrestne mere in se počasi bližamo povprečju obrestnih mer v Evropski uniji. Razlika je razmeroma majhna. Prav tako znižujemo pribitke na posojila, a je to neposredno povezano tudi z bonitetno oceno države, ki je sicer še na dobri ravni, vendar pa je denar za banke še vedno precej drag. Dokler nimamo cenejših virov iz tujine, po EURIBOR in nekaj bazičnih točk, si preprosto ne moremo privoščiti poceni kreditiranja. To si lahko privoščijo bančne skupine s prvovrstno bonitetno oceno, ki si denar sposojajo bistveno ugodneje.

Sicer pa mi je zdaj najbolj pomembno, da bo banka, ki je pričela ustvarjati dobiček, uspešno prestala proces prestrukturiranja, očiščenja, katarze. Le samo to jo lahko spet popelje v družbo solidnih evropskih in svetovnih bank. Vesel bom tudi, ko se bo povsem spremenila filozofija razmišljanja vseh naših zaposlenih. Tu smo ne zaradi nas, ampak zaradi naših komitentov.

Vlada se je ob dokapitalizaciji zavezala, da bo vašo banko prodala. Jo je smiselno prodajati v tem trenutku, ko na trgu zanjo ne dobimo prav veliko? Govori se o številki okoli sto milijonov. To ni vprašanje za upravo, temveč za lastnika.

Pa vseeno, kakšno je vaše mnenje? V teh dveh letih smo se trudili, da bi bila banka vitkejša, bolj racionalna in uspešnejša. Znižali smo administrativne stroške, zmanjšali število zaposlenih za okoli sto, v dveh, treh letih pa bomo imeli še okoli 300 manj zaposlenih. Ukvarjamo se s tem, da postanemo uspešna in učinkovita bančna skupina. Da bo banka v pravi kondiciji, bo trajalo še nekaj časa, in sicer do ravni, ko bo zagotavljala ustrezen donos na kapital.

Za zdaj ta proces še ni končan, tako da bi za banko verjetno lahko iztržili več ob koncu njenega prestrukturiranja. Prodaji smo sicer naklonjeni, želimo pa si strateškega partnerja iz bančne industrije, ki bi poleg know-howa prinesel tudi poceni denar, novo znanje in vrednote korporativnega upravljanja. Za tem bi morali stremeti.

V javnosti se namiguje, da naj bi Slovenska odškodninska družba kmalu zamenjala nadzornike. Je to v fazi, ko se bo banka prodajala, dobro? Država lahko zamenja kogarkoli v nadzornem svetu, ta pa tudi upravo. A menim, da bi bilo to v tem trenutku, ko država banko prodaja, nespametno, saj bi bilo to čudno znamenje za morebitne kupce.

Kaj pa cena? Koliko bi lahko iztržili za NKBM? O tem ne upam in ne želim špekulirati.

Menite, da je zanimanja za banko veliko? Težko ocenjujem, mislim pa, da bo morebitni kupec znal prepoznati prednosti naše skupine. Ta je vredna veliko več, kot menijo nekateri, saj ima tradicijo, močne komitente, ogromno strokovnjakov.

Kdaj bo NKMB donosna banka?

Očitajo vam, da na račun nadzornih svetov hčerinskih družb dobivate lepe denarce, lani samo na račun nadzornih svetov 55 tisoč evrov bruto poleg 138 tisoč evrov letne plače. Žibrik, vaš kolega iz uprave, pa je na račun nadzornih svetov dobil kar 73 tisoč evrov. Ali ni res, da bi kot šef NKBM morali skrbeti za hčerinske družbe že sicer? Roko na srce, vaša plača ni tako nizka. To je dokaz več, da nisem občutljiv za denar. Če bi bil občutljiv za denar, ne bi prenesel, da kolega iz uprave zasluži več kot jaz. Po drugi strani pa v tistih manjših hčerinskih družbah s 100-odstotnim lastništvom ne izplačujemo sejnin. Plačamo samo stroške, teh pa jih pravzaprav ni, saj so vse seje v Mariboru.

Pregledali smo tudi korporativne prakse v tujini in Sloveniji in lahko povem, da tudi drugje plačujejo sejnine. Moji ljudje, ki bodo sedeli v nadzornih svetih, odgovarjajo s svojim premoženjem. Tako kot jaz.

Pravite, da nadzorniki odgovarjajo s svojim premoženjem. Ali je kdo kdaj odgovarjal? To je stvar organov pregona.

Kdo je odgovarjal v Adria banki? Upravi smo naročili, naj pripravi ustrezne pravne podlage za pripravo odškodninskih tožb. Pričakujemo, da nam bo uprava še ta teden, ko imamo nadzorni svet, poročala o tem, kaj so naredili. Mi smo tam izpeljali revizije, kot smo jih v vseh svojih hčerinskih družbah, in vse, kar je bilo sumljivega, predali organom pregona, ti zdaj ugotavljajo odgovornost posameznikov tako v nadzornih svetih kot v upravah. Želim si, da bi to čim hitreje končali, da bi se lahko posvetili prihodnosti poslovanja te banke.

Zato je uprava banke sprejela strategijo in jo posredovala nadzornemu svetu, da v manjših družbah s 100-odstotnim lastništvom sejnin ni. Kjer gre za banke in kjer smo udeleženi kot delničarji, pa sejnine so. Res je, da smo jih znižali. Predvsem za zgled. Če že želimo, da se izvaja racionalizacija, potem moramo nadzorniki začeti pri sebi.

Kako danes gledate na dokapitalizacijo NKBM, ki jo je izvedla Pošta? Je bil to dober posel? Kot tedanji generalni direktor Pošte Slovenije sem se temu zelo upiral. Z AUKN smo imeli živahno dopisovanje, v katerem sem jim pojasnjeval, da naložba v banko ni naš core business. Ne glede na to, ali gre za NKBM ali kakšno drugo banko. Za Pošto so bile to naložbe v infrastrukturo, v vozni park, v tehnologijo …

Poleg tega pa je Pošta Slovenije takrat imela svojo banko, Poštno banko Slovenije. Vendar mi smo na koncu prejeli skupščinski sklep in tega je treba spoštovati. Razen če bi bil nezakonit.

Ali so ljudje, ki so odobravali slaba posojila, še zaposleni v NKBM? Odpuščali smo tudi iz poslovnih razlogov, velika večina zaposlenih pa je banko zapustila prostovoljno. Naredili smo reorganizacijo podjetja in nekateri, o katerih sprašujete, so še vedno tu, nekateri pa ne. Vložili pa smo odškodninske tožbe proti osebam, za katere menimo, da so oškodovale našo banko.

O dokapitalizaciji NKMB s strani Pošte Slovenije

So ti ljudje kljub tožbam še vedno zaposleni pri vas? Nekateri da, nekateri pa ne.

Vaša funkcija je zanimiva tudi za politike. Menda politiki radi kličejo v banke in prosijo za usluge. Ali so vas politiki kdaj klicali za to ali ono uslugo? Ne. Mene nihče od vidnejših politikov ni nikoli poklical, da bi kaj želel. Kakšen politik me že pokliče, ampak ne v zvezi z banko. Šlo je za bolj družabne klice. Niti enega klica ni bilo, da bi moral kaj narediti.

Zanimivo, da predsedniki uprav, ko so na položaju, trdijo, da jih nihče ne kliče. Tudi Medja iz NLB nama je rekel, da njega nihče ne kliče. Odkrito vam povem: tudi če bi kdo zahteval od mene kaj, kar bi bilo v nasprotju z mojim prepričanjem, tega ne bi naredil. Ne smemo se izgovarjati na politiko. Krivi smo mi, če te zahteve upoštevamo. Uprave družb. Mi odgovarjamo nadzornikom in lastnikom za zakonito poslovanje. Zakaj bi izpolnjeval nezakonite ali za banko škodljive zahteve, če je odgovornost moja. Po svoji vesti se moram odločiti, kaj je prav in kaj ne.

Ko ljudje izgubijo položaj, so bolj zgovorni. Matjaž Kovačič pravi, da ima shranjeno vso elektronsko pošto. Ali vi hranite elektronsko pošto za težke čase? Nobene take pošte nimam. Če bi jo pa imel, bi si jo zagotovo shranil.

Se gospod Kovačič kaj oglasi na NKBM ali pri vas osebno? Menda ga vedno, ko ga srečate, povabite, naj se kaj oglasi. Kovačiča poznam precej let. Bil sem tudi na njegovi poroki. Zelo dobro se poznava. Spoštujem to, kar je naredil dobrega za to banko. Ogromno vem o tem, kaj v tej hiši ni bilo dobrega, a zaradi korektnosti tega ne bom razlagal medijem. Glede povabila pa lahko rečem, da s tem nimam težav. Pri meni je dobrodošel vsak, ki ima dobre namene in dobro voljo. Z njim osebno nimam nobenih težav.

On ima kar precej težav! Jaz z njim nimam nobene težave. Če bo želel kdaj priti, lahko pride brez težav. In povedal mu bom, da mi ni všeč, da najine pogovore komentira po medijih. Poleg tega nekatere zadeve sploh niso resnične.

Ali je res to, kar je Kovačič povedal za Večer, in sicer da ste mu rekli, da ovadbe niso resne, da iz tega ne bo nič, da jih vlagate samo zato, ker to od vas zahtevajo drugi. Kdo to zahteva od vas in ali so te ovadbe res brez smisla? To ni res. Ni v moji naravi, da bi nekaj počel, drugo pa razlagal naokoli. Ne bi pa komentiral njegovih izjav.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin