SiolNET. Novice Predsedniške volitve
1,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Volilni molk ne obstaja, dovoljene so vse razprave in vsi komentarji"

1,58

termometer

Facebook
Foto: Reuters

"Volilni molk ne obstaja. Od tega, kar je bilo do lani prepovedano, je ostal prepovedan le še majhen odstotek. Dovoljene so vse razprave in komentiranje, zato je volilni molk neustrezen izraz. Predlagam, da se ga ne uporablja več," pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami, ki bodo prihodnjo nedeljo, pojasnjuje pravnik Jurij Toplak.

Kot pravi, je v soboto od polnoči do zaprtja volišč prepovedana javna volilna propaganda. Vrhovno sodišče je lani v sodbi, s katero je razveljavilo obsodbo mariborskega svetnika Saše Pelka zaradi objave intervjuja na Facebooku, določilo, kaj vse šteje za javno volilno propagando.

Da gre pri nekem dejanju za izvajanje javne volilne propagande, mora biti izpolnjenih naslednjih pet pogojev: 

1. prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce;

2. objava mora biti javna, kar pa objava na zaprtem računu na Facebooku ni, poudarja Toplak;

3. ravnanje mora biti načrtno in sistematično;

4. objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa;

5. namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.

Zakon o volilni in referendumski kampanji določa:

- Objava raziskav javnega mnenja ter anket o kandidatih, listah kandidatov, političnih strankah in referendumskem vprašanju ni dovoljena 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč na dan glasovanja.

- V času volilnega molka je prepovedano lepiti in nameščati nove plakate.

Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3.000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.

"Neposredno nagovarjanje je lahko prekršek, izražanje svojega stališča pa ni," poudarja pravnik Jurij Toplak. "Neposredno nagovarjanje je lahko prekršek, izražanje svojega stališča pa ni," poudarja pravnik Jurij Toplak. Foto: STA

"Če imaš odprt profil na Facebooku in je nekdo prišel na njega, ti nisi nekoga nagovarjal. On je prišel k tebi. Vse, kar objavljajo nekandidati ali ljudje, ki niso del volilnih štabov, je dovoljeno, ker niso del širšega sistematičnega sklopa objav," pravi Toplak in dodaja:

"Razlika je, ali nekoga pozivaš ali samo izraziš mnenje, koga boš volil. Če rečeš, da boš nekoga volil, je to vsekakor dovoljeno. Če neposredno nagovarjaš, pa je to že lahko prepovedano, ker gre za poskus vplivanja, če je to storjeno javno, na javnem portalu. Če je to nekdo naredil večkrat, je izpolnil zgornje pogoje. Neposredno nagovarjanje je lahko prekršek, izražanje svojega stališča pa ni."

Kaj lahko objavljajo politiki?

Kaj pa če neki politik, na primer poslanec, ki ni del volilnega štaba posameznega kandidata, na Facebooku zapiše, koga bo volil? "Verjetno bi ga inšpektorat kaznoval. Na sodišču bi predstavili argumente obeh strani. Ne bi si upal napovedati," odgovarja Toplak.

Kakšna pravila veljajo za medije?

Poudarja, da mediji lahko:

- dopustimo komentiranje pod članki ter

- objavljamo novice, tako nevtralne kot tudi negativne in pozitivne članke o kandidatih,

- komentarje o kandidatih,

- fotografije kandidatov,

- pisma bralcev in

- izjave volivcev.

Ali je dovoljeno objavljati tudi intervjuje s kandidati? "Tega si ne bi upal napovedati. To bi bilo lahko videti kot del propagande. Prav tako to ni jasno pri članku, s katerim bi novinar ali medij nagovarjal k temu, da se glasuje za določenega kandidata. Ne vem, kam bi sodišče to dalo."

Dušan Vučko Foto: STA "Državna volilna komisija glede volilne kampanje in volilnega molka nima nobenih pristojnosti, ampak je za to odgovoren inšpektorat. Moje osebno mnenje je, da bi bilo treba razmisliti o tem, ali je še smiselno imeti omejitve v smislu volilnega molka. Prepoved izvajanja shodov na dan glasovanja ter objavljanje vzporednih volitev in javnomnenjskih raziskav naj ostaneta, preostalo pa je malo preživeto. V čem je težava, če v soboto dobim v poštni nabiralnik še kakšen letak ali pa debatiram na družabnih omrežjih? Ko so uvajali volilni molk, so bili drugi časi," pravi  direktor državne volilne komisije Dušan Vučko.

Za pojasnila v zvezi s tako imenovanim volilnim molkom smo se obrnili tudi na inšpektorat za notranje zadeve. Njihove odgovore še čakamo.

Imate mnenje o temi, o kateri pišemo v članku? Vabljeni k razpravi na forumu Med.Over.Net. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 4
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin