Torek, 31. 3. 2015, 16.22
7 let, 9 mesecev
ZSSS: Zaradi minimalne plače nevarnost nemirov v podjetjih
Spremembe terjajo delavci, če jih ne bo, pa lahko v podjetjih pride do nemirov, je posvarila Andreja Poje na dogodku Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani. "Plače so izredno pomemben instrument politike trga dela in so izredno pomembne pri določanju položaja posameznika in njegove vključenosti v družbo," je uvodoma poudarila Pojetova.
Delo je po njenih besedah v Sloveniji povsem razvrednoteno, to pa se odraža tudi v njegovi ceni. Nesprejemljivo se ji zdi, da morajo ljudje, ki delajo povprečno 174 ur na mesec, iskati še socialno pomoč.
Kot problematično je ocenila tudi, da se večina zaposlenih uvršča na dno plačne distribucije in da dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, 50 odstotkov vseh zaposlenih pa plačo, nižjo od 1311 evrov bruto oz. 893 evrov neto.
Ob tem je sindikalistka razkrila, da so v nekaterih dejavnostih na ravni kolektivnih pogodb že ukrepali in vzpostavili možnost izvzema dodatkov, ta praksa pa se prenaša tudi na podjetniško raven. "Že sami družbeno odgovorni delodajalci se zavedajo, da bo na tem področju treba narediti nekatere spremembe," je izpostavila.
V tej luči se je dotaknila skoraj 23-odstotnega zvišanja minimalne plače v letu 2010. Takrat je bilo napovedano, da se bo število prejemnikov minimalne plače povečalo s treh na 14 odstotkov, a se je na koncu na sedem odstotkov, prav tako s tega naslova ni bilo izgubljenih 74.000 delovnih mest, temveč okoli 17.000, je nanizala.
Delavci od sindikatov terjajo, da na področju definicije minimalne plače poskrbijo za premik, je navedla in pristavila, da se sindikati zavzemajo za postopne spremembe, izpeljane v sodelovanju s socialnimi partnerji, "saj se zavedamo, da ko bodo v podjetjih izbruhnili socialni nemiri z nami ali pa brez nas, bo za to prepozno".
Dvig je v času krize po nekaterih podatkih povzročil izgubo 17.000 delovnih mest, je navedel. Posledica naj bi bil tudi "nenormalno visok odstotek delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, in velik delež delavcev, katerih plača je le nekoliko višja od minimalne".
"Upravičeno pričakujemo, da se bomo o tej problematiki pogovarjali in iskali rešitve na Ekonomsko-socialnem svetu, saj to nenazadnje zadeva vse tri deležnike - vlado, sindikate in delodajalce," je povedal Lukić.
"Ko bomo rešili ta problem, se nam ne bo treba pogovarjati o minimalni plači in spreminjati kriterijev, kot nekomu v danem trenutku paše," je poudaril predstavnik delodajalcev.
Direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je na okrogli mizi o spremembah minimalne plače opozoril na negativne učinke zadnjega zakona o minimalni plači iz leta 2010, s katerim se je ta plača zvišala za skoraj 23 odstotkov. Kot je dejal, levji delež koristi od tega ni šel delavcem, temveč državi v obliki davkov in prispevkov, izgubljenih pa je bilo ogromno delovnih mest.
Nad slabim izkupičkom zadnjih sprememb v letu 2010 je potožil tudi podpredsednik upravnega odbora družbe Varnost Maribor Boštjan Tancer. Plačne politike v tej delovno intenzivni panogi, kjer stroški dela v strukturi poslovanja predstavljajo okoli 70 odstotkov, odtlej ni več, je poudaril. V njihovem podjetju so pred zvišanjem minimalne plače to plačo prejemali trije odstotki zaposlenih, danes pa ta delež znaša med 60 in 65 odstotkov, je pojasnil.
Direktor podjetja Elektrosignal Branko Kukec se je strinjal, da vključenost dodatkov v minimalno plačo za prejemnike minimalne plače, ki delajo v različnih pogojih, ni pravična, a je po njegovih besedah nepravično tudi prejemanje socialnih dodatkov za nedelo. Če bi prišlo do izvzema dodatkov, bi bilo treba to tudi v javni upravi kriti z dodatnimi proračunskimi sredstvi, je opozoril.
Minimalna plača v Sloveniji je visoka, pa je izpostavil direktor podjetja Marles hiše Maribor Bogdan Božac. Kot je pojasnil, je v lesarstvu huda konkurenca, saj na Poljskem minimalna plača znaša 52 odstotkov, na Slovaškem 48 odstotkov, na Češkem pa 42 odstotkov slovenske. Njihovi izdelki so zato dražji.
Gre za konflikt med delom in kapitalom, ki obstaja že 150 let, je problematiko opisal državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar. "Pomembno je, kako ga rešujemo, ali skozi socialni dialog ali skozi stopnjevanje konflikta," je dejal.
Osebno meni, da ni prav, da se dodatki vštevajo v minimalno plačo in je znesek minimalne plače enak ne glede na to, ali nekdo denimo dela ponoči in izmensko ali ne. Se je pa treba o tem pogovoriti in to izpeljati tako, da ne bo prizadelo delodajalcev, je dejal. Ena od možnosti naj bi bila, da se problematiko rešuje znotraj kolektivnih pogodb.