Sreda, 4. 12. 2019, 14.55
4 leta, 11 mesecev
Zakaj bomo za karavanški predor plačali več kot Avstrijci #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,38
24
Čeprav je avstrijski del karavanškega predora daljši kot slovenski, pa je kar deset milijonov evrov cenejši, saj bo gradnja zaradi specifične geološke strukture na slovenski strani zahtevnejša kot na avstrijski.
V torek so se končala pogajanja Darsa s tremi ponudniki za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Drugo cev karavanškega predora bo tako gradil turški Cengiz, ki je oddal najnižjo ponudbo, in sicer 99,6 milijona evrov. Odločitev mora potrditi še nadzorni svet Darsa. Gradnja se bo predvidoma začela v začetku pomladi.
Druga cev karavanškega predora, ki je skupni projekt Slovenije in Avstrije, bo merila 7.948 metrov. Slovenski del bo dolg približno 3,5 kilometra, avstrijski pa 4,4 kilometra. Avstrijci so gradnjo začeli že oktobra lani, za gradnjo pa bodo družbi Arge Swietelsky Tunnelbau, ki predor gradi, plačali 89,9 milijona evrov. To je skoraj deset milijonov manj, kot bo stal krajši, slovenski del predora.
Geološka struktura v Sloveniji je zahtevnejša kot pri sosedih
Kot pravijo na Darsu, je razlika v ceni nastala zaradi tega, ker je na slovenski strani treba zgraditi še del avtoceste in objekte do predora, hkrati pa je na slovenski strani tudi zahtevnejša geološka struktura kot na avstrijski.
Geološke razmere se na tem območju hitro spreminjajo na kratkih razdaljah.
Voda, plin in kalcitne žile
Kot nam je povedal Jaka Rogelj, tehnični direktor podjetja Geo-Hidro, ki je za drugo cev predora izvajalo raziskave s horizontalnimi vrtinami, so bili na slovenski strani ogromni vdori vode, medtem ko je na avstrijski strani kamnina suha. "Ko pride do vdora, je treba namestiti ventile in del ne moreš izvajati, dokler vode ne spelješ drugam," pravi Rogelj.
Hkrati je na slovenski strani veliko kalcitnih žil in plinskih žepov. Treba je čakati tudi po nekaj dni, da se ti odplinijo, še dodaja Rogelj.
Kako to, da je takšna zapletena struktura le na slovenski strani? "Tega pa nihče ne ve, saj nismo bili zraven, ko je bog zemljo delal," se pošali.
Dve leti zapletov z razpisom
Zapleti okoli gradnje druge cevi karavanškega predora se sicer vlečejo že natanko dve leti, ko je Dars decembra 2017 objavil razpis za gradnjo slovenskega dela. Dolge postopke in zaplete pa bi lahko deloma odpravile tudi spremembe Zakona o javnih naročilih, ki ga je vlada pred kratkim poslala v obravnavo.
Predsednik Državne revizijske komisije (DRK) Samo Červek zapletov okoli gradnje druge cevi predora Karavanke ne more komentirati, je pa dejal, da pričakujejo, da bodo spremembe zakonodaje postopke pospešile ter naredile bolj učinkovite in transparentne. Svoje pripombe na zakon so sicer ministrstvu poslali tudi na državni revizijski komisiji.
"Kaj je z uporabniki teh zakonov?"
Naš sogovornik pravi, da smo imeli v obdobju samostojnosti dva procesna zakona in štiri zakone o javnem naročanju, pri obeh tudi številne dopolnitve, pa zadeva še vedno ne deluje. "Moramo se vprašati, kaj je z uporabniki teh zakonov. Potem smo takoj na sistemu vrednot," dodaja.
"Zlorabe je treba preprečiti"
"Ljudi je treba začeti vzgajati, da se procesne pravice, ki jih zakon daje, ne bi zlorabljale v nasprotju z njihovim namenom," pravi Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije.
Po njegovem mnenju je treba začeti vzgajati ljudi, da se procesne pravice, ki jih zakon daje, ne bi zlorabljale v nasprotju z njihovim namenom.
"Sem proti krčenju pravic, kot je vlaganje revizijskih zahtevkov, treba pa je s sistemskim nadzorom in pravimi ljudmi preprečiti zlorabo. Ta zloraba zakonskih pravic ne pride do izraza le v javnih naročilih, ampak tudi na drugih področjih, na primer v kazenskem procesu," pojasnjuje.
Dodaja, da so naročniki včasih tudi žrtve ponudnikov, ki z medsebojnim obračunavanjem uničujejo konkurenco na trgu skozi javna naročila, kar pa ni v redu.
Zakon ni čarobna palčka
Červek sicer pravi, da s spremembami zakonodaje ne bo konec težav v procesu javnega naročanja, da zakon ni čarobna palčka. Karavanke pa bi se "zgodile" tudi v primeru, če bi novela zakona, ki je v obravnavi, že veljala.
"Zakon ne more preprečiti tega, če nekdo meni, da lahko izkoristi svojo pravico, ki jo zakon daje." Hkrati pa pove, da tudi v Avstriji obstaja možnost pritožb, pa vendar v zadnjem primeru ni bil vložen noben revizijski zahtevek.
Kaj bo prinesla nova zakonodaja?
Med napovedanimi spremembami je na primer določilo, ki naročnike zavezuje, da hitreje odločijo v primeru, ko državna revizijska komisija razveljavi postopek in ga vrne v ponovno odločanje. Državna revizijska komisija bo prav tako obravnavala le bistvene kršitve, ugovori se ne bodo smeli več ponavljati.
Spreminja se tudi način imenovanja funkcionarjev, torej članov DRK in predsednika. Ustanavlja se posebna komisija, člani sodnega sveta, ki bodo mandatno-volilni komisiji pomagali strokovno preveriti kandidate za položaje v DRK.
Promet skozi obe cevi šele čez osem ali devet let
Po nekaterih ocenah bo promet skozi novo cev skoraj osemkilometrskega predora stekel šele čez štiri leta in pol, ko naj bi delavci zaključili gradnjo. A takoj, ko bo nova cev zgrajena, bodo staro za dve leti zaprli, saj je ta nujno potrebna obnove. Promet skozi obe cevi bi lahko tako po nekaterih napovedih stekel šele čez osem ali devet let.
Na slovenski strani bo treba zgraditi še del avtoceste in objekte do predora.
Edini enocevni predor na naših avtocestah
Predor Karavanke je najdaljši slovenski avtocestni predor. Zgrajen je bil leta 1991 in je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju. V okviru evropskega programa za ocenjevanje predorov EuroTAP je predor Karavanke dobil oceno "zadovoljivo". Slabšo oceno je dobil, ker gre za enocevni predor, v katerem promet ni ločen, prav tako nima dodatnih izhodov v sili, ki so stalnica pri novih predorih. Slovenija in Avstrija sta sicer v zadnjih letih zaradi naštetih težav v izboljšave cevi že vložili veliko sredstev.
24