Nedelja, 23. 6. 2019, 9.55
5 let, 6 mesecev
Vsake desete banke v naslednjih petih letih ne bo več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,65
Dobički evropskih bank so zaradi ugodne gospodarske klime in nizke stopnje tveganja na najvišji ravni doslej, vseeno pa panoga stagnira. Vse banke ne bodo preživele sprememb, saj imajo komitenti vse raje digitalne banke in inovativne produkte ter storitve, pravi svetovalna družba A.T. Kearney. Zato napoveduje konec vsaki deseti banki v Evropi.
Vsaka deseta banka v Evropi bo v prihodnjih petih letih prenehala z delovanjem, torej bo bodisi prodana bodisi združena s konkurentom, je družba A.T. Kearney zapisala v raziskavi Bančni radar 2019. Razlog je stagnacija prihodkov tradicionalnih bančnih modelov kot posledice vedno večje priljubljenosti digitalnih bank.
Dobiček je visok, a prihodki bank stagnirajo
V raziskavi Bančni radar, ki jo je globalna svetovalna družba A.T. Kearney v teh dneh objavila že deseto leto zapored, je sodelovalo 92 bank iz 22 evropskih držav. Raziskava ugotavlja, da je dobiček evropskih bank in bančnih oddelkov za poslovanje s prebivalstvom na najvišji ravni doslej, stroški tveganj pa glede na skupne dohodke na najnižji ravni. Kljub temu prihodki bank v zahodni Evropi stagnirajo z enoodstotno stopnjo rasti.
Zaprtje poslovalnic ne bo zadoščalo
Raziskava kaže, da čeprav je industrija močna, vseeno stagnira. "Vse banke ne bodo preživele sprememb, saj komitenti vse bolj favorizirajo digitalne banke in inovativne produkte ter storitve. Zaprtje poslovalnic je kratkoročen ukrep za stabilizacijo poslovanja, a ne zadošča," je v sporočilu za javnost zapisal partner pri A.T. Kearney Branko Žibret.
Banke, ki ponujajo izključno digitalne produkte, so v Evropi od leta 2011 povečale število strank za več kot 15 milijonov. Hkrati se je število strank v bankah za poslovanje s prebivalstvom zmanjšalo za dva milijona. Po rezultatih študije bo do leta 2023 kar 85 milijonov Evropejcev strank novih bančnih modelov, kar pomeni petino celotne populacije nad 14 let.
Tradicionalne banke morajo po Žibretovih besedah premisliti o strateški preobrazbi, s katero bi izboljšale stroške in prihodke ter ponudile inovativnejše produkte in storitve, če želijo tudi v prihodnje preživeti in uspeti v novem bančništvu.
Ob tem je komentiral tudi položaj v slovenskem bančnem sistemu. Slovenske banke so z 200 evrov prihodka in 63 evrov dobička na stranko približno na tretjini evropskega povprečja, je ugotovil. Delež obrestnih prihodkov je na evropskem povprečju, z deležem stroškov v prihodkih pa se banke v Sloveniji uvrščajo v zadnjo četrtino evropskih bank.
Povsem na repu pa so po prihodkih na zaposlenega, je dodal Žibret. "Slovenske banke so v zadnjih letih vložile ogromno napora v finančno sanacijo (državne banke) ter preobrazbo poslovnih modelov. Zdaj pa jih čakajo odločilni koraki pri dvigu učinkovitosti in dobičkonosnosti v poslovanju s prebivalstvom," je dodal.
