Vlada leta 2015 načrtuje javnofinančni primanjkljaj pri 2,8 odstotka BDP

Rok za to obveznost se po novih pravilih za proračunski nadzor v območju evra izteka prav danes. Vlada za prihodnje leto načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP. Ocenjevanje proračunskih predlogov predvideva zakonodajni sveženj novih pravil, ki krepijo evropski nadzor nad nacionalnimi proračuni, imenovan dvojček. Ta je začel veljati lani spomladi.

Do 15. oktobra morajo članice posredovati osnutke proračunskih načrtov Skladno s temi pravili morajo vse članice evrskega območja Evropski komisiji in evroskupini najpozneje do 15. oktobra posredovati osnutke proračunskih načrtov. V njih države predstavijo glavne usmeritve ter elemente glede javnofinančnih ciljev in ukrepov, in to še pred sprejetjem v nacionalnih parlamentih.

Dokument, ki ga vlada pošilja komisiji in partnericam v evrskem območju, vsebuje osnutek proračunskega načrta za letos in prihodnje leto, sloni pa na oceni gospodarskih gibanj urada za makroekonomske analize in razvoj. Vsebuje tudi strategijo za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v skladu s predvideno dinamiko.

Sprva načrtovali javnofinančni primanjkljaj v višini 4,1 odstotka, zdaj 4,4 odstotka BDP Vlada letos po novem meri na javnofinančni primanjkljaj v višini 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer se v to vključujejo tudi stroški dokapitalizacije bank. Pred tem je država načrtovala primanjkljaj pri 4,1 odstotka BDP.

Za leto 2015 vlada še naprej načrtuje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP in s tem v meje pakta stabilnosti in rasti. Luknja v javnih financah naj bi tako dosegla 2,8 odstotka BDP, kar je 0,3 odstotne točke več od številke, ki jo je država aprila v Bruselj poslala v okviru dopolnjenega programa stabilnosti.

Bruselj ima do konca meseca čas za ocene Bruselj ima zdaj do konca meseca čas, da proračunske dokumente oceni, v primeru resnih kršitev pa lahko države pozove tudi k popravkom proračunov. Še posebej strog je nadzor nad članicami območja evra, ki so že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ker kršijo pakt stabilnosti in rasti. Med temi državami je tudi Slovenija.

Uresničevanje danih zavez na področju javnih financ, reform in preostalih priporočil, ki jih je Slovenija dobila v okviru t. i. evropskega semestra, cikla evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, je prav danes začela podrobneje proučevati misija Evropske komisije. Ta bo v Sloveniji do petka.