Večna vprašanja pri dedovanju: oporoka, nujni delež in davki

Ali obstaja oporoka?

Ko se začne pogovor o zapuščini pokojnega, se običajno najprej pojavi vprašanje, ali je ta svoje poslednje želje zapisal v obliki oporoke. Če jih je, se najprej prebere in upošteva te. Če oporoke ni, prav tako ni oporočnih dedičev, premoženje zapustnika pa se tako razdeli v skladu z Zakonom o dedovanju. Ta določa naslednje dedne rede:

• Dediči prvega reda so zapustnikovi otroci (ali posvojenci) in preživeli zakonec (tudi zunajzakonski partner), ki dedujejo po enakih delih.
• Če ni potomcev, dedujejo dediči drugega reda. Starši (ali posvojitelji) si razdelijo polovico po enakih delih, drugo polovico dobi preživeli zakonec ali zunajzakonski partner.
• Če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo dediči tretjega reda, to pa so dedi in babice pokojnega ter njihovi potomci.

Dediči lahko zahtevajo nujni delež tudi, če je zapustnik oporoko zapisal, vendar jih ni vključil vanjo. A le če so do dedovanja upravičeni na podlagi dednega reda, ki je v posameznem primeru upoštevan.

Kdaj vam pripada nujni delež?

Nujni delež sicer ureja Zakon o dedovanju, pravni svetovalec pa vam bo svetoval, kaj morate storiti, če dedovanje ne teče v želeni smeri.

Nujni dediči so: pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi starši, pokojnikov preživeli zakonec. V primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre.

Zapustnikov otrok je dedič prvega reda.

Ker vedno dedujejo le dediči enega dednega reda, pa je nujni delež odvisen od tega, v kateri dedni red upravičenci spadajo. Dedičem iz prvega dednega reda, torej otrokom ali njihovim potomcem, pri dedovanju po starših pripada polovica premoženja, ki bi ga podedovali na podlagi zakonitega dedovanja, dedičem iz drugega dednega reda pa tretjina. Če je oporoka sestavljena tako, da zmanjka sredstev za izplačilo nujnega deleža, lahko želja dediča vpliva na dedovanje.

Odpoved dedovanju

Na prvo žogo bi pomislili, le kdo bi se odpovedal dedovanju? A ne, če veste, da se tako kot pravice dedujejo tudi dolgovi. V nekaterih primerih se zaradi njih dedič lahko odpove svojemu dednemu deležu. Zakon o dedovanju namreč določa, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem, je pa dedovanje dolgov omejeno na višino podedovanega premoženja.

Lahko pa se dedič odpove pravici do dedovanja v korist drugih sodedičev.

  Ob žalovanju se moramo ukvarjati še z zapuščino.

Po žepu vas lahko udari davek na dedovanje

Vsako premoženje, ki ga dediči prejmejo, se obdavči na podlagi Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD). Pod premoženje poleg nepremičnin in premičnin, kamor se uvrščajo tudi vrednostni papirji in denar, štejemo premoženjske in druge stvarne pravice.

Po zakonu so dediči prvega dednega reda (potomci in preživeli zakonec) oproščeni plačila davka na dediščino, davek za vse druge dediče pa se odmeri glede na dedni red in vrednost zapuščine. Če zapuščina ne zajema nepremičnin, vrednost premičnin pa je nižja od 5.000 evrov, se davek na dedovanje pri dediščini ne upošteva.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D. O. O.