"Tovarna dela – tekstil je projekt socialnega podjetja s tekstilno dejavnostjo, pri katerem bi radi vzpostavili sistem zbiranja, sortiranja, obdelave in predelave ter prodaje rabljenega tekstila."
Tako je na novinarski konferenci povedal Mitja Krančan iz Mladinskega centra Dravinjske doline in ob tem dodal, da so v projekt kot partnerji vključeni še Okoljsko raziskovalni zavod, Ekologi brez meja, Društvo za razvoj socialnih programov in socialnega podjetništva (DSP) center Ljubljana in Zadruga dobrote. Projektu so pridruženi tudi Združenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa ter Zavod Pika. Projekt, ki se je začel februarja letos in bo trajal dve leti, delno financirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne razmere.
Zaposlovali bodo iz ranljivih ciljnih skupin
Gre za pilotni projekt, kar pomeni, da bodo v okviru tega projekta preizkušali najrazličnejše načine tako zbiranja kot tudi obdelave in prodaje tekstila, in sicer zato, da bi dobili kar najbolj optimalno rešitve. Kot je izpostavila Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega centra, je njihov cilj postati prepoznavni subjekt v Sloveniji, katerega cilj bo skrb za uporabljen tekstil.
V omenjenem socialnem podjetju nameravajo v času trajanja projekta zaposliti pet ljudi iz ranljivih ciljnih skupin, to so iskalci prve zaposlitve in starejši od 50 let, ter dve vodji. Eno vodjo obrata, ki bo delovala na Koroškem, kjer bo delovala tovarna dela, najverjetneje v Dravogradu, in eno, ki bo vodila trgovino v Ljubljani. Glede lokacije trgovine se še dogovarjajo z Mestno občino Ljubljana. Želijo pa jo imeti v središču mesta.
Ljudem bodo ponudili začasno pomoč, da bi trajno rešili svoj problem
Stevan Stavrević iz DSP center Ljubljana je ob tem dejal, da bodo omenjeni ciljni skupini s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje začeli nagovarjati enkrat junija oziroma julija. "Omogočili jim bomo usposabljanje za konkretno delovno mesto in znanega delodajalca. V trimesečnem programu usposabljanja jim bomo subvencionirali njihovo udeležbo, in sicer v vrednosti treh evrov na uro, ko pa se bodo zaposlili, bodo deležni še subvencije plač za eno leto, kar bo znašalo približno polovico njihove plače. Ljudem bomo torej ponudili začasno pomoč, da bi lahko trajno rešili svoj problem. Končni cilj je, da podjetje v prihodnosti samostojno prevzame vse dejavnosti, ki jih bodo prvi dve leti opravljali s pomočjo že omenjenih partnerjev."
Kot je še pojasnila Janja Klinčar, veliko tekstila žal še vedno konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki. Za ločeno zbiranje odpadnega tekstila so v prvi vrsti odgovorna komunalna podjetja. Se pa Janja Klinčar sprašuje, zakaj ločeno zbiranje odpadkov, ki je obvezno že od leta 2001, v praksi še vedno ne deluje. In tudi pri tistih, ki omenjeno ločevanje izvajajo, se na koncu pojavi problem, kam s tem tekstilom. Vsekakor se nameravajo s komunalnimi podjetji v okviru tega projekta povezati, kakor tudi z nevladnima organizacijama, ki imata pri nas najdaljšo tradicijo zbiranja tekstila, in sicer Rdečim križem ter Karitasom.
Uvozili smo devet kilogramov tekstila na osebo, zbrali pa le pol
Toda količina, ki jo omenjeni nevladni organizaciji zbereta, je zelo majhna v primerjavi s tekstilom, ki je na tržišču. "Imam podatek za leto 2006, ko je bilo v Slovenijo uvoženih 18 tisoč ton tekstila iz tujine, to zajema tako oblačila kot hišni tekstil. Istega leta pa je bilo v Sloveniji ločeno zbranega nekaj čez tisoč ton odpadnega tekstila. To pomeni, da smo v Slovenijo uvozili približno devet kilogramov tekstila na osebo, zbrali pa smo ga le dobrega pol kilograma, kar nadalje pomeni, da v zbiranju obstaja še velika rezerva. Potrebno je vedeti, da bo vsak tekstil, ki ga enkrat kupimo, slej kot prej postal odpadek," je pojasnila Janja Klinčar.
Gre torej za projekt, ki gradi zlasti na konceptih socialne vključenosti in okoljevarstvu kakor tudi na povezovanju nevladnih organizacij z lokalnimi institucijami, vseskozi pa po Krančanovih besedah ostajajo odprti tudi za sodelovanje z različnimi podjetniki.