The Economist: Boj za obstanek Slovenije dosegel vrhunec

Boj, da bi se izognili paketu zunanje pomoči, je dosegel vrhunec, piše časnik na svoji spletni strani v članku Slovenska finančna kriza: Pod stresom. Ker je slovenska premierka Alenka Bratušek videla, kakšne ostre pogoje sta evroobmočje in Mednarodni denarni sklada (IMF) postavila dozdajšnjim prejemnicam pomoči, je odločena, da mora Slovenija sama začrtati svojo pot, in vztraja, da lahko njena vlada sama izvede ustrezne reforme.

"Ali ima prav, bo razkrito kmalu. V začetku decembra bodo neodvisni revizor in stresni testi bank razkrili, koliko kapitala jim primanjkuje. Za razliko od Cipra, ki je spomladi postal peta prejemnica pomoči iz evroobmočja, ima Slovenija relativno majhen bančni sektor, ki predstavlja okoli 130 odstotkov BDP v primerjavi z 800-odstotnim ciprskim bančnim sektorjem. To pa ni v veliko tolažbo, saj so v težavah tri največje slovenske banke, ki jih pri življenju ohranja le napoved skorajšnje dokapitalizacije," položaj v Sloveniji povzema Economist.

Trgi ignorirali Slovenijo Težave bank izvirajo iz naraščajočih izgub zaradi slabih posojil. Od sredine leta 2012 do 2013 se je razmerje slabih posojil v primerjavi z vsemi posojili zvišalo z 13,2 na 17,4 odstotka, kar je najvišji dvig v evroobmočju za Grčijo in Irsko, dodaja.

Sredstva za dokapitalizacijo bank lahko zagotovi le država, ki je ustanovila slabo banko, na katero bo prenesla slaba posojila. "To pa bo drago. 1,2 milijarde evrov, kolikor je država dala na stran v ta namen, velja za nezadostno. Trgi obveznic so zadnji dve leti bolj ali manj ignorirali Slovenijo, ki se je morala zato zateči k nenavadnim ukrepom, kot so izposojanje dolarjev namesto evrov," ugotavlja in dodaja, da je slovenski javni dolg pod evropskim povprečjem, a je od leta 2008 do letos skočil z 22 odstotkov na 63 odstotkov BDP. IMF je ocenil, da bi dokapitalizacija bank dolg dvignila še za 11 odstotnih točk.

"V tem pogledu je Slovenija šolski primer težav, ki so zajele tudi druge dele evroobmočja: povezava med šibkimi bankami, ki jih države z velikimi stroški dokapitalizirajo, ter šibkimi vladnimi financami." Časnik dodaja, da slovenske zmote izhajajo tudi iz njene zgodovine, saj je država prodajala državno lastnino počasneje kot druge postkomunistične države. Tri največje banke so še vedno v državni lasti. Guverner centralne banke Boštjan Jazbec ta pomanjkljiv sistem korporativnega vladanja imenuje "izvirni greh" Slovenije. Prejšnje vlade, ki jih je zavedla relativna blaginja, so se izogibale privatizaciji, Jazbeca citira časnik in izpostavlja, da posledično Slovenija ni privabila neposrednih tujih investicij, ki poganjajo rast.

Gospodarstvo se še naprej krči "Reforme, ki naj bi rešile težave, potekajo. Vlada združuje svoje deleže v bankah in drugih podjetjih, prihodnje leto pa bo naredila seznam strateških holdingov z namenom odprodaje tistih, ki to niso," našteje ukrepe in izpostavi, da je v postopku privatizacije že 15 podjetij ter da bodo spremembe insolvenčnosti, tudi zunajsodna procedura, olajšale zmanjšanje dolga z različnimi dogovori, kot je zamenjava dolga za lastniški delež.

Vendar pa se gospodarstvo še naprej krči. Skupaj s Ciprom je Slovenija edina članica evroobmočja, ki ji Evropska komisija napoveduje recesijo tudi za leto 2014, ko naj bi se BDP skrčil za odstotek. Takšna slaba predstava bo še povečala tako seštevek slabih posojil kot tudi izdatke države ne glede na izid stresnih testov, sklene Economist.