Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
6. 6. 2024,
14.35

Osveženo pred

1 mesec, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,72
evro banka ECB

Natisni članek

Četrtek, 6. 6. 2024, 14.35

1 mesec, 2 tedna

Svet ECB s prvim znižanjem obrestnih mer po septembru 2019

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,72
evro denar | Svet ECB ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. | Foto Reuters

Svet ECB ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj.

Foto: Reuters

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes skladno z napovedmi znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Omilitev denarne politike se mu glede na razvoj dogodkov zdi primerna. Glede nadaljnjih odločitev se v svetu še naprej ne zavezujejo, ukrepi ostajajo odvisni od podatkov in dinamike osnovne inflacije.

Gre za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma. Osrednje evrske obrestne mere je tako svet s ciljem znižanja visoke inflacije med julijem 2022 in oktobrom 2023 v rekordnem nizu dvignil desetkrat zapored in jih od tedaj ohranjal nespremenjene.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo zdaj pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo odslej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bo ob začetku veljave novih obrestnih mer pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri tudi po znižanju še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.

"Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je zdaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene," je svet ECB zapisal v izjavi po odločitvi.

Za znižanje obrestnih mer smo se odločili, ker se je v zadnjih mesecih okrepilo zaupanje v nadaljnje gibanje inflacije, je razloge za današnji rez medtem po seji sveta strnila predsednica ECB Christine Lagarde. Po njenih besedah so se z znižanjem strinjali vsi člani sveta razen enega.

Umirila se je tudi osnovna inflacija

Od septembra lani se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se po oceni sveta izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je z zaviranjem povpraševanja pomembno prispevala k zniževanju inflacije, so prepričani v svetu.

Svet ECB ostaja odločen zagotoviti, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. Ostaja tako napoved osrednjega organa evrske denarne politike, da bo obrestne mere ohranjal dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo treba, da doseže ta cilj.

"O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike," so pojasnili v svetu, ki se glede ravni ključnih obrestnih mer še naprej ne zavezuje vnaprej.

Lagardova je po seji sveta zatrdila, da sta časovnica in dinamika nadaljnjega rahljanja denarne politike "zelo negotovi". "Na tej poti bodo grbine, nekatere lahko predvidimo, druge bodo presenečenje, nekatere pa bodo lahko višje od pričakovanj. Pot zniževanja inflacije je negotova in naslednji meseci bodo prav takšni," je dejala Francozinja in dodala, da ne more z gotovostjo reči, da bo prišlo do linearnega zniževanja obrestnih mer.

Julija reza ne bo?

ECB je danes objavila tudi najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Ti so, kot se je ugibalo, pokazali upočasnitev pričakovane dinamike nadaljnjega umirjanja inflacije. Če so v zadnji napovedi iz marca analitiki ECB za letos pričakovali povprečno letno inflacijo 2,3 odstotka, je zdaj ta napoved pri 2,5 odstotka. Napoved za prihodnje leto so zvišali z 2,0 na 2,2 odstotka, za 2026 pa ostaja pri 1,9 odstotka.

Tudi projekcije inflacije brez energentov in hrane, torej osnovne inflacije, so bile popravljene in znašajo zdaj povprečno 2,8 odstotka za letos, 2,2 odstotka za 2025 in 2,0 odstotka za 2026. Marca so bile ocene pri 2,6, 2,1 in 2,0 odstotka.

Inflacija v evrskem območju naj bi po besedah predsednice ECB Lagardove v preostanku leta ostala na trenutnih ravneh – prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat za maj govori o 2,6-odstotni letni inflaciji in 2,9-odstotni osnovni inflaciji. Ker ostajajo interni inflacijski pritiski močni, stroški dela pa so se zaradi zapoznelih učinkov inflacije na rast plač zvišali, bo letna inflacija nad dvoodstotnim ciljem po besedah Lagardove najverjetneje ostala še pretežni del prihodnjega leta. Proti ciljni vrednosti naj bi se začela odločneje gibati v drugi polovici 2025.

Gospodarska rast bo medtem po najnovejših ocenah letos 0,9-odstotna, potem ko so marca napovedovali 0,8-odstotno. Za naslednje leto so v ECB oceno rasti BDP znižali za 0,1 odstotne točke na 1,4 odstotka, za 2026 pa ostaja pri 1,6 odstotka.

Glede na te nove napovedi trgi trenutno ne pričakujejo, da bi do novega reza obrestnih mer lahko prišlo že na naslednji julijski seji sveta ECB. Če so pred časom trgi pričakovali še dve ali tri znižanja v višini 0,25 odstotne točke v tem letu, se zdaj ocenjuje, da bo najverjetneje sledilo le še eno.

hrvaška obala nepremičnine
Novice Strokovnjak o trgu nepremičnin: To me vse bolj spominja na obdobje pred letom 2008
Hrvaška obala turizem morje
Novice Kam potujejo Slovenci? To kažejo številke mobilnih operaterjev.
plaža, hrvaška, morje, poletje
Novice Katere hrvaške plaže so ob najčistejšem morju?
Ne spreglejte