V Sloveniji so se plače v zadnjem letu najbolj znižale v Evropski uniji.
Po podatkih evropskega statističnega urada so stroški, ki jih imajo delodajalci z zaposlenimi v Sloveniji, v zadnjem letu najbolj padli med državami Evropske unije. Takoj za Slovenijo je Ciper.
V Sloveniji je bil strošek dela za dejansko opravljeno delovno uro za drugo četrtletje leta 2013 za 5,9 odstotka nižji kot v istem obdobju lani, na Cipru pa za 4,6 odstotka nižji. Strošek dela je nekoliko padel še na Hrvaškem in v Španiji.
Skoraj povsod drugod v Evropski uniji se je strošek dela zvišal. Največ v Estoniji za 7,7 odstotka, v Litvi za 6,5 odstotka in v Latviji za 4,3 odstotka. Prav tako je narasel strošek dela na območju celotne Evropske unije.
"Očitno v Sloveniji najbolj uspeva izsiljevanje na plačah"
Pravi Andreja Poje, svetovalka za ekonomska vprašanja pri Zvezi svobodnih sindikatov. "Vrši se velik pritisk na zniževanje plač kot na enega izmed oblik zniževanja stroškov. Plače se stalno zmanjšujejo, v zasebnem sektorju stagnirajo, v javnem pa se drastično znižujejo. V Sloveniji so se plače v privih šestih mesecih glede na enako obdobje lani realno znižale za 2,6 odstotka.
"Očitno v Sloveniji najbolj uspeva izsiljevanje na plačah. Izkazi poslovanja podjetij po podatkih Ajpesa sicer kažejo, da so stroški dela samo 14 odstotkov vseh odhodkov družb. Večin odhodkov predstavljajo druge dejavnosti, a podjetja so najbolj uspešna pri pritiskanju na zmanjševanje pri stroških dela, bodisi z odpuščanjem bodisi z nižanjem plač in z grožnjami, češ bodi vesel, da imaš službo. Ampak, po mojem mnenju smo v Sloveniji prišli na točko, ko zniževanje plač vodi v večjo krizo in recesijo."
Ekonomist dr. Anže Burger za strmoglavljenje plač našteje nekaj vzrokov
"Na nominalne plače vpliva več stvari, pričakovana stopnja inflacije, brezposelnost. Število registriranih brezposelnih se je s šest odstotkov povečalo na 13 odstotkov, število zaposlenih še vedno pada, to vpliva na trg dela in na plače. Podjetja v krizi se odzivajo tako, da obstoječe zaposlene obremenijo z večanjem števila ur. V Sloveniji je to še bolj kritično, ker imamo zelo drago delovno silo, in podjetja so prisiljena, da se na te pritiske odzovejo, da zmanjšajo število zaposlenih in da obdržane bolje izkoristijo. Opozoriti pa je treba tudi strukturni vzrok našega gospodarstva."
Strukturni vzrok je tisti, zaradi katerega se morajo plače znižati
Burger pove, da je naše gospodarstvo izgubilo učinkovitost, ker je nastala monetarna eksplozija, smo imeli popačene cene. "Denar je bil prepoceni, nepremičnine so bile predrage, in to je povzročilo napačne vzorce specializacije. Selili smo kapital in delo v napačne sektorje, najbolj izrazit je bil gradbeni sektor. Ker smo mislili, da so tam povpraševanje in dobički." Burger pravi, da smo zdaj, ko so se cene ustavile in vzpostavile na pravi nivo, ugotovili, da je to nevzdržno. "Se pravi, če sta prej arhitekt in zaposleni na gradbišču upravičila svoje plače, glede na dobičke donosa v gradbenem sektorju, zdaj to na zdajšnje dobičke ni več tako. Se pravi sta plačana preveč glede na dejansko produktivnost. To se zdaj popravlja. Ta strukturni vzrok je kriv, da se morajo realne plače znižati," je prepričan Burger.