Stavka v podjetju, kjer nekateri delajo za 518 evrov bruto #video

Kot je za STA povedal podpredsednik Konfederacije sindikatov Slovenije (KSS) David Ažnoh, so se pogovori sicer začeli, a se jim je doslej uspelo dogovoriti le o načinu pogajanj, ki bodo zaradi epidemije morala biti v spletni obliki. Ob tem so oblikovali tudi pogajalsko skupino, ki se bo pogovarjala o zahtevah.

"Delodajalcu smo šli nasproti s tem, da smo eno od stavkovnih zahtev spremenili, saj se zavedamo, da v letu 2021 ne moremo več zahtevati trinajste plače za minulo leto. Namesto tega zdaj terjamo polni regres," je pojasnil Ažnoh. Kot je dodal, so jim predstavniki vodstva le dan pred stavko govorili o težkih finančnih razmerah in da trenutno vseh zahtev ne morejo izpolniti, niso pa dobili nobenega nasprotnega predloga.

Odzvali se niso niti na ponudbo sindikata, da stavko preložijo pod pogojem, da podpišejo dogovor o časovnici izvedbe stavkovnih zahtev, temveč so od njih po Ažnohovih besedah zahtevali, da jim po letu in pol čakanja na odziv verjamejo na besedo. V zameno za nič pa stavke niso želeli prestaviti, je pojasnil predstavnik sindikata. Znova je opozoril, da bo, če se stvari ne bodo bistveno premaknile, treba izvesti stavko do izpolnitve zahtev, ki so jo napovedali za 26. januar.

Delalo le nekaj posameznikov, ki si niso upali stavkati

V podjetju z okoli 160 zaposlenimi je danes dopoldne po informacijah stavkovnega odbora stalo najmanj 80 odstotkov proizvodnje, delalo je le nekaj posameznikov, ki si iz različnih razlogov niso upali stavkati.

Od delodajalca zahtevajo podpis pogodbe o delovanju sveta delavcev ter soudeležbo zaposlenih pri odločanju, podpis podjetniške kolektivne pogodbe, ki bo delavcem zagotavljala dostojno plačo, ne 518 evrov izhodiščne bruto plače za najslabše plačanega delavca. Zahtevajo še, da ima najslabše plačani delavec v podjetju zagotovljeno vsaj minimalno plačo, vsi preostali pa plačo, primerno izobrazbi in težavnosti delovnega mesta.

Od politikov se je odzval le predsednik Pahor

Prejšnji teden so se po pomoč znova obrnili na predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je decembra po opozorilni stavki edini odzval na njihove pozive politiki. Kot je povedal Ažnoh, so ga v četrtek klicali iz njegovega urada in preverjali, ali se jim je uspelo karkoli dogovoriti. Povedal jim je za odnos delodajalca do zaposlenih, urad predsednika pa je zanimalo, kaj predsednik sploh lahko naredi zanje.

"Mi ga vidimo predvsem kot moralno podporo delavcem, ki so se odločili, da ne bodo hodili sklonjenih glav in so se začeli boriti za svoje pravice," je še dejal predstavnik sindikata.

Zaposleni so potrdili Ažnohove besede in povedali, da si želijo doseči napredek pri pogajanjih in predvsem višje plače, ki so zdaj prenizke za preživetje, hkrati pa ne pomenijo niti dostojne pokojnine.

Delovna inšpektorica ni ugotovila nepravilnosti

Na prijavo sindikata je sicer nadzor v podjetju nedavno opravila delovna inšpektorica, ki pa ni ugotovila nepravilnosti. Ažnoh je takrat dejal, da naj bi delo opravila tako, da je iskala, česa podjetje ne krši, ne pa tistega, kar so v prijavi zapisali in je vezano na zakon o stavki, po katerem bi se moral delodajalec takoj ob napovedi stavke odzvati in začeti pogajanja.

A kot so za STA pojasnili na inšpektoratu, nadzor ni pokazal, da bi delodajalec v obdobju stavke sprejel druge delavce, ki bi zamenjali udeležence stavke, prav tako ni ugotovil, da bi delodajalec komu preprečeval sodelovanje v stavki oziroma da bi uporabil kakšne prisilne ukrepe. Nepravilnosti pri določbah zakona, za katere je pristojen, niso ugotovili, zato so postopek ustavili.