Torek, 9. 11. 2021, 14.27
2 leti, 5 mesecev
Slovenski vinarji: Letošnje vino je dobro, a ga je malo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,14
Slovenci so lani povprečno porabili 36 litrov vina na prebivalca, od tega 65 odstotkov belega.
S kakovostjo letošnje letine so vinarji zelo zadovoljni, precej manj pa s količino, še posebej v vzhodnem delu države, je bilo predstavljeno na današnji novinarski konferenci Vinske družbe Slovenije. Prve ocene celotnega letošnjega pridelka se gibljejo okoli 550 tisoč hektolitrov, kar je približno 15 odstotkov manj od povprečne letine. Vinarji po vsej državi so bili spomladi deležni pozebe, a sta jim šla na roko lepo poletje in dolga jesen, je pojasnil direktor Vinske družbe Slovenije in kleti Vinakras Sežana Marjan Colja.
"Poletje je šlo lepo skozi, imeli smo nekaj suše, ki pa ni hudo vplivala na samo odkupljeno količino. Je pa bilo dobro to, da je sledila res krasna jesen in smo lahko podaljšali sezono v oktober in tako pridobili zdravo grozdje nadpovprečne kvalitete," je dejal Colja. Na zadrugi imajo pogodbo za okoli 900 tisoč kilogramov, odkupili so jih približno 800 tisoč. Nekaj izpada gre na račun pozebe, največ pa na račun divjadi, predvsem divjih prašičev. Marsikdo celo ni imel česa pobirati, je izpostavil.
Slovenci najraje posežemo po belem vinu
Lani so prebivalci Slovenije v trgovini za liter namiznega vina odšteli v povprečju 2,05 evra, za liter kakovostnega pa 4,24 evra. V gostinskih lokalih so za liter kakovostnega vina odšteli 15,77 evra, za kar je bilo lani treba delati povprečno 128 minut. S povprečno mesečno plačo bi si lahko v gostinskem lokalu privoščili 77 litrov kakovostnega vina. Slovenci so lani povprečno porabili 36 litrov vina na prebivalca, od tega 65 odstotkov belega.
Težave z divjadjo
Na težave z divjadjo je opozoril tudi direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. Tako so bili letos nekateri vinogradi ob gozdovih tudi v celoti oplenjeni. "Navajeni smo, da divjad vzame svoje, tudi ptice, ampak letos je predvsem zaradi divjih prašičev in jelenjadi, ki je nikoli prej ni bilo v naših krajih, lepo število posameznikov doživelo neprijetna presenečanja," je po novinarski konferenci za STA dejal Peršolja.
Količinsko so po njegovih besedah potrgali približno enako kot lani, okoli 7.100 ton. Ne gre za zelo velik pridelek, a glede na vse vremenske grožnje in dogodke so vinarji zadovoljni. Trgatev je sicer označil za izjemno, imeli so dolgo in primerno toplo ter suho jesen. Tako so poleg belih svojo optimalno zrelost dosegle tudi rdeče sorte. Peršolja zato pričakuje, da si bodo ta letnik zapomnili tudi po rdečih vinih.
Slovenski vinogradniki letos pridelali 83.223 ton grozdja
Slovenski vinogradniki naj bi letos na okoli 15 tisoč hektarjih vinogradov pridelali 83.223 ton grozdja. Rdeče sorte grozdja so obrodile za 22 odstotkov, bele pa za 16 odstotkov slabše kot v letu 2020. Letos se je z vinogradništvom ukvarjalo 28.481 pridelovalcev, so ob martinovem sporočili s statističnega urada. Vsak slovenski vinogradnik je v povprečju obdeloval 0,54 hektarja vinogradov, pri čemer jih je bila velika večina, kar 91 odstotkov je takih, ki je pridelovala grozdje na manj kot enem hektarju, skupaj pa so ti obdelovali 31 odstotkov celotne površine vinogradov v državi.
Suša v poletnih mesecih
Količinsko slabšo trgatev od lanske beležijo v družbi Vinakoper. Pri tem je direktor Borut Fakin posebej izpostavil izpad refoška, predvsem na račun suše v poletnih mesecih.
Spomladanska pozeba je sicer že drugo leto zapored močno prizadela posavsko vinorodno deželo. "Letos beležimo 50-odstotni izpad vhodne surovine, smo pa letos dobili nekaj deset novih kooperantov, ki so bili pripravljeni dolgoročno sodelovati z nami," je za STA dejal direktor Kmetijske zadruge Krško Jure Grubar. Kakovost letnika je sicer označil kot izjemno dobro.
Na Štajerskem za petino manj grozdja
Polovični izpad pridelka grozdja so zaznali tudi v Beli krajini, kar se je precej poznalo pri metliški črnini in belem muškatu. A kot zagotavlja direktorica Kmetijske zadruge Metlika Tatjana Malešič, gre vseeno za izredno zdravo grozdje.
Tudi na štajerskem so trgatev končali v oktobru. V primerjavi z lanskim letom so natrgali približno 20 odstotkov manj kot lani in pobrali okoli 1.200 ton grozdja, je pojasnil direktor Ptujske kleti Tine Kek. Pri določenih velikih kleteh na štajerskem koncu je bil izpad tudi do 40-odstoten, predvsem pri tistih, ki se osredotočajo na chardonnay, ki je bil v času pozebe najbolj občutljiv.
Potencial za vrhunska vina
Letošnje leto se pozna tudi pri Kmetijski zadrugi Šmarje, kjer po besedah direktorja Marka Juraka običajno odkupijo okoli 300 ton grozdja. Letos je upad znašal 15 odstotkov, prav tako večinoma na račun spomladanske pozebe. Stopnje sladkorja v natrganem grozdju so bile nadpovprečne in imajo zelo dober potencial, da dozorijo v vrhunska vina, je optimističen Jurak.
