Slovenija ne zanima tujih investitorjev

Na letni ravni so se povečali tako globalni tokovi vhodnih kot izhodnih tokov TNI. Slovenija je medtem zabeležila rast vhodnih tokov in upad izhodnih tokov TNI. Ko gre za manjše evropske države, je na repu lestvice.

V Sloveniji so vhodni tokovi TNI lani dosegli 834 milijonov dolarjev

Kot je na predstavitvi Svetovnega investicijskega poročila 2011, ki ga pripravlja Konferenca ZN za trgovino in razvoj (Unctad), povedal Marjan Svetličič z ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV), so globalni tokovi vhodnih TNI leta 2010 znašali skoraj 1244 milijard dolarjev (leto pred tem 1185 milijard dolarjev), izhodni pa nekaj več kot 1323 milijard dolarjev (leto pred tem nekaj pod 1171 milijard dolarjev).

V Sloveniji so medtem vhodni tokovi TNI lani dosegli 834 milijonov dolarjev (leto pred tem pa je država zabeležila odliv v višini 582 milijonov dolarjev), izhodni pa 151 milijonov dolarjev (leto pred tem 167 milijonov dolarjev).

TNI so najbolj upadle v razvitih državah

Unctad po Svetličičevih besedah napoveduje, da bodo TNI v svetovnem merilu že letos dosegle predkrizno raven, leta 2013 pa celo višek, zabeležen leta 2007. K temu naj bi najbolj prispevala Kitajska, ki naj bi od ZDA prevzela mesto glavne gostiteljice TNI. TNI so sicer lani najbolj upadle v razvitih državah, najbolj pa so se okrepile državah v razvoju.

Slovenija zaostaja za manjšimi državami Na vprašanje, kako se na tem področju drži Slovenija, je Svetličič odgovoril, da natančnih podatkov sicer ni, da pa država relativno zaostaja za manjšimi evropskimi državami oz. tranzicijskimi državami, kot so Češka, Madžarska, Poljska. Medtem ko priliv TNI v teh državah znaša okoli 40 odstotkov bruto domačega proizvoda, je v Sloveniji skoraj polovico manjši, je opozoril.

"Tujcev se bojimo" V tej luči je navedel, da je v Sloveniji v zvezi s TNI mogoče govoriti o shizofrenem odnosu. Uradno jih namreč podpiramo, pri čemer je področje primerno urejeno tudi zakonsko, v realnosti pa se tujcev bojimo. Gre za nepoznavanje TNI kot instrumenta, je prepričan Svetličič.

"Gre za tuje prevzeme iz obupa"

Zaradi precej zadržanega odnosa do TNI in zaradi bojazni pred tujimi prevzemi se je Slovenija po njegovih besedah znašla v paradoksalnem položaju, imenovanem "fire sale" TNI.

Gre za tuje prevzeme iz obupa, ker je kriza pocenila vrednost slovenskih podjetij, ki se niso pravočasno preobrazila in so jih menedžerski prevzemi prezadolžili, je povedal in dodal, da v takšni situaciji prodajalci ne morejo diktirati cen in pogojev, temveč morajo sprejeti, karkoli se jim ponudi. Kot primer za to je navedel zdajšnje dogajanje okoli Fructala.

Letošnje Svetovno investicijsko poročilo Unctada se je sicer osredotočilo na nekapitalske oblike mednarodne proizvodnje, kot so pogodbena proizvodnja, mednarodno oddajanje del, pogodbeno kmetovanje, franšize, licence in menedžment pogodbe.

Burger: So prednosti in slabosti Anže Burger (FDV) je ob tem pojasnil, da je prednost teh oblik v tem, da so tujci življenjsko zainteresirani za razvoj domačih partnerjev oz. za njihovo tehnologijo in znanje, slabost pa, da lahko še prej kot TNI "dobijo noge" in da bolj podlegajo gospodarskim ciklom.

Mednarodna dimenzija je še vedno šibka Pogodbene oblike mednarodne proizvodnje se kljub skromnim začetkom v zadnjem času krepijo tudi v Sloveniji. Največ jih je mogoče zaznati pri proizvodnji blaga in storitev, pa tudi pri trženju, informacijskih storitvah in administrativnih podpornih funkcijah. Pri tem so aktivnejša proizvodna podjetja, medtem ko storitvene družbe še zaostajajo, je povedala predstavnica državnega statističnega urada Jelena Ćirjaković.

Dodala je, da je mednarodna dimenzija še vedno relativno šibka, saj večina podjetij te oblike proizvodnje opravlja doma. Mednarodno se osredotočajo na bližnje trge, kot so hrvaški, srbski in bosanski, je sklenila.