Nedelja, 26. 5. 2013, 15.27
7 let, 9 mesecev
Slovenija bo iz Bruslja dobila priporočila za ukrepanje
Evropska komisija bo v sredo ocenila reformne in proračunske načrte Slovenije in drugih članic EU ter jim priporočila nadaljnje ukrepanje. Glavni vprašanji za Slovenijo sta, ali bo predlagala dveletno podaljšanje roka za odpravo njenega presežnega primanjkljaja in ali bo proti njej sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Po navedbah virov je komisija napovedane spremembe slovenske ustave in pred tem dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju pozdravila kot "močno sporočilo", ki naj bi ugodno vplivalo na sredine ocene. Slovenija po neuradnih napovedih bruseljskih virov v sredo lahko računa na to, da bo komisija predlagala dveletno podaljšanje roka za odpravo njenega presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki bi ga morala sicer letos znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Fiskalne odpustke so v minulem letu že dobile Grčija, Portugalska in Španija, letos pa si ga lahko obeta še več držav, poleg Slovenije na primer tudi Francija. Komisija se zanj odloči, če oceni, da so bila prizadevanja države za javnofinančno konsolidacijo zadostna, a so na višino primanjkljaja neugodno vplivali nepričakovani zunanji dejavniki, kot je recesija.
Uradno o ocenah slovenskih načrtov ni želel govoriti nihče; v komisiji in evroskupini poudarjajo, da je pač treba počakati na 29. maj. Neuradno pa bruseljski viri pravijo, da komisija ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada, pomisleke pa ima tudi glede uspešnosti privatizacije v bančnem sektorju.
V vsakem primeru bo Slovenija iz Bruslja dobila priporočila za ukrepanje. Pričakovati je v minulih mesecih sicer že večkrat slišana opozorila o nujnosti očiščenja bančnih bilanc, privatizacije, razdolževanja podjetij, izboljšanja konkurenčnosti ter nadaljnjega reformiranja pokojninskega sistema in trga dela.
Šest ponovljenih in okrepljenih priporočil v lanskem letu se je nanašalo na ukrepanje za znižanje presežnega primanjkljaja, za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, zagotovitev kapitalske ustreznosti bank, ureditev trga dela in izboljšanje poslovnega okolja, novo priporočilo pa na zagotovitev ustrezne plačne politike.
Na tej podlagi bo Bruselj letos podal sveža priporočila, pri čemer bo upošteval sprejeto pokojninsko reformo in reformo trga dela ter načrte za vzpostavitev slabe banke, privatizacijo, ukrepe za proračunsko konsolidacijo ter tudi vse druge ukrepe, ki jih je vlada opredelila v programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu.
Priporočila sicer dobijo vse članice. Gre za živ proces. Reformni in proračunski načrti članic namreč niso nekaj enkratnega, dokončnega, zaokroženega in samozadostnega, tako je že, ko jih članice pošljejo v bruseljski pregled, jasno, da zadnja pika še ni postavljena.
Za Slovenijo bodo tokratne ocene pomembnejše kot kdaj koli prej zaradi vprašanja, ki že mesece visi nad državo - ali bo sposobna sama rešiti svoje probleme ali bo morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Ugibanj je še vedno veliko, a odgovor bo prinesel čas. V Bruslju so doslej uradno vsa ugibanja o programu pomoči za Slovenijo zavračali.
Tudi predsednica vlade Alenka Bratušek je minuli teden po svojem prvem bruseljskem vrhu zatrdila, da si v uniji nihče ne želi nove države v programu pomoči in da podpirajo prizadevanja Slovenije. Poudarila je tudi, da se Slovenija svojih problemov zaveda, da ve, kako jih mora reševati, in da jih bo tudi rešila - sama.