Še 100 dni do olimpijskih iger v Sočiju

Čez 100 dni, 6. februarja prihodnje leto, se bodo v ruskem črnomorskem letovišču Soči začele 22. zimske olimpijske igre po vrsti. Te se bodo v zgodovino vpisale kot najdražje zimske olimpijske igre v zgodovini. Ocene so različne – po najvišji naj bi "požrle" kar 50 milijard ameriških dolarjev (36 milijard evrov).

Soči – megalomanske zadeva Matjaž Rakovec, član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki si je pred dnevi v okviru posebne komisije ogledal prizorišče zimskih olimpijskih iger, je poudaril, da je zadeva resnično megalomanska.

Objekti v Sočiju – drsališča za hitrostno in umetnostno drsanje, hokejska dvorana – so končani. Glavni štadion, kjer bo odprtje, še ni pripravljen, dela na njem so v sklepni fazi. Dokončujejo še objekte za biatlon, smučarske teke, alpske smučarje ...

Potratne Putinove igre Olimpijske igre v Sočiju so seveda tudi velik osebni projekt prvega moža Rusije, Vladimirja Putina, avstrijski Format celo piše o Putinovih igrah. Vzrokov za to, da bodo Putinove igre tako potratne, je več: od zahtevnih gradbenih del do tega, da denar, namenjen igram, namesto v beton odteka v žepe ruskih oligarhov.

Putinova kritika Boris Nemcov in Leonid Martinjuk, člana opozicijskega gibanja Solidarnost, sta maja Kremelj obtožila, da je od 50 milijard ameriških dolarjev, namenjenih igram, izginilo od 25 do 30 milijard dolarjev (od 18 do 21,6 milijarde evrov).

Našim severnim sosedom je v Sočiju padla sekira v med Nemcov in Martinjuk sta v svojem poročilu tudi zapisala, da so skoraj vse posle pri gradnji športne infrastrukture in obnovi cestnega ter železniškega sistema v Sočiju prevzela velika podjetja, ki so v državni lasti ali v lasti milijarderjev z dobrimi zvezami v Kremlju.

Kljub temu je velik kos pogače ostal tudi za neruska podjetja. Uspešni so na primer avstrijski gradbinci, ki so, kot je za Format povedal Dietmar Fellner iz avstrijske gospodarske zbornice, dobili za okoli 1,3 do 1,5 milijarde evrov poslov. Največji delež je dobil tudi na slovenskem trgu delujoči Strabag, ki gradi letališče, posamezne ceste in olimpijsko vas ob morju.

Veliko delavcev, ki gradijo objekte, prihaja iz Srbije Tudi podjetju Doppelmayr iz Predarlberškega je v Sočiju padla sekira v med, saj je dobilo največji posel v svoji zgodovini. Družba, ki gradi žičnice na smučiščih, bo zaslužila več kot 100 milijonov evrov.

Veliko prisotnost gradbincev severno od Karavank je opazil tudi Rakovec, ki je povedal, da Avstrijci – tako kot drugi – kot delovno silo najemajo večinoma delavce iz Srbije. To jasno pokažejo že napisi pred posameznimi objekti v gradnji, ki so večinoma v srbščini.

Slovenci v Sočiju – Riko in Duol Kako pa so olimpijske igre v Sočiju izkoristila slovenska podjetja? V primerjavi z našimi severnimi sosedi je bera pičla. Do posla je tako kot eden od redkih prišel Riko. Kot je povedal prvi mož tega podjetja Janez Škrabec, so dobili manjši posel gradnje naselja v vrednosti okoli 1,5 milijona evrov.

Do posla v Sočiju je prišlo tudi podjetje Duol, ki ga vodi podjetnik leta 2013 Dušan Olaj. Podjetje iz Brezovice je za potrebe olimpijskih iger v črnomorskem letovišču postavilo hokejsko dvorano pod balonom. Ta je predvidena kot dvorana za trening ruske hokejske reprezentance.

Soči kot referenca za nadaljnje posle V njej sta ledena ploskev za hokej s tribunami za 1.500 gledalcev in ločen restavracijski del z garderobami. Poleg tega bodo za eno od ruskih avtonomnih republik med olimpijskimi igrami postavili predstavitveni paviljon pod balonom.

Predvidena vrednost obeh poslov skupaj, pridobili so ju ob referencah za podobne posle, ki so jih izvedli v Ruski federaciji, je okoli 500 tisoč evrov.

Kot pravi Olaj, bodo reference pri tem poslu dobrodošle za kandidiranje na razpisih za nogometno prvenstvo 2018, pripomogle pa bodo k novim poslom v Rusiji in tudi v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.