Sandra Penger: Avtentično vodenje je zlati standard vodenja v dobi inovativnosti

O relativno novem načinu vodenja smo se pogovarjali z dr. Sandro Penger, redno profesorico na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Leta 2006 je zagovarjala doktorsko disertacijo, kjer je bilo avtentično vodenje osrednji raziskovalni koncept in takrat prvič predstavljeno v slovenskem akademskem okolju.

Profesor Pengerjeva, zdi se, da izraz avtentično vodenje v Sloveniji še ni udomačen. Nam lahko, prosim, pojasnite za kakšen koncept vodenja gre?

Korenine koncepta avtentičnosti zasledimo že v starodavni grški filozofiji, kjer so ga misleci obravnavali s frazama "poznati sebe" in "tvoj resnični jaz". Izraz avtentičnost označuje humanistično psihološko naravnanost, ki pomeni: samemu sebi naj bo resnično. Bistvo avtentičnosti je v sprejemanju samega sebe ter ohranjanju lastnega jaza. Sinonimi avtentičnosti so pogosto tudi pristnost, bona fide (v dobri veri in z iskrenim namenom), točnost, legitimnost in pravilnost. Ko nekaj danes poimenujemo za "resnično", zahtevamo, da je zakoreninjeno v človeški etiki, v naravi.

V znanosti in poslovni praksi smo priča intenzivnemu razvoju avtentičnega vodenja zadnjih 20 let. Vodilna znanstvena revija na svetu za področje menedžmenta, Academy of Management Annals, je leta 2019 avtentično vodenje opredelila kot zlati standard vodenja v inovativnih organizacijah. "Današnji najuspešnejši vodje so avtentični vodje," citira tudi vodilna harvardska univerza, ki je avtentičnost označila kot zlati standard vodenja že v letu 2015.

Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani smo povsem v koraku z vodilnimi izsledki znanosti na svetu s področja avtentičnega vodenja oziroma jih aktivno soustvarjamo. Močno smo povezani z gospodarstvom. V Sloveniji smo prvi, ki v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani organiziramo vsakoletno akademijo avtentičnega vodenja za vodilne iz poslovne prakse. Tu smo povsem v koraku z diseminacijo v mednarodnem poslovnem svetu, saj na ta način vodilnim posredujemo najnovejše prakse.

Kot zanimivost naj povem, da Harvard Business School dvakrat letno organizira akademijo za vodilne vodje na temo avtentičnega vodenja, kjer štiridnevno izobraževanje stane nekaj manj kot 16 tisoč dolarjev. Ko to pokažem magistrskim študentom, si jih večina želi, da bi še bolj poglobili ta znanja znotraj magistrskega dela. Med študenti ekonomije in poslovnih ved je koncept avtentičnega vodenja zelo dobro poznan.

Kako se avtentično vodenje razlikuje od tradicionalnega?

Da bi podali odgovor, moramo vedeti, kaj avtentično vodenje ni! Znanost je pri tem jasna, govorimo o psevdotransformacijskem vodenju kot nasprotju avtentičnega vodenja, kjer vodja govori in dela eno, v svojih mislih in v zakulisju pa, ko ga sledilci ne vidijo, počne drugo ter tako pri sledilcih vzbuja lažne občutke z namenom doseganja lastne koristi. Od drugih teorij se razlikuje v tem, da je avtentično vodenje v skladu s svojo lastno osebnostjo, vrednotami, etičnimi načeli, prepričanji, integriteto in obenem širjenje teh vrednot z etičnim delovanjem kot vzorom za zaposlene v organizaciji ter spodbujanje njihove osebne in strokovne rasti. Zato potrebujemo moralne in etične vodje, ki gojijo zaupanje zaposlenih, jih opolnomočijo in skupaj stremijo za cilji, ki imajo zanje smisel.

Zaupanje v avtentičnem vodenju razumemo kot olje v motorju, brez katerega ne more delovati. Legendarni smučarski trener Filip Gartner je dejal, da je "zaupanje alfa in omega vsega." Kot vidimo, gre pri avtentičnem vodenju za poudarek na opolnomočenju sledilcev, da ti prostovoljno sledijo in proaktivno prevzemajo aktivnosti k doseganju skupnega cilja. Da čim bolj minimiziramo nepotrebne komunikacijske procese, sledilci potrebujejo jasna in kratka navodila, ključna naloga uspešnega vodje je, da čim prej podaja povratne informacije in pri tem sočasno opolnomoči sledilce ter jim zaupa.

Vodje se ne smejo posluževati tradicionalnega načina vodenja, kot je avtoritativnost, in zahtevati od svojih sledilcev konformizma. Foto: Thinkstock V vsakodnevnem delovniku to takoj opazimo. Opolnomočeni zaposleni imajo žar v očeh, odnos med vodjo in sledilci temelji na vzajemnem spoštovanju, v vsakodnevnem urniku pa se to občuti kot lahkotno prehajanje med "kljukicami", zaključenimi nalogami, projekti, čeprav pogosto med zelo zahtevnimi nalogami.

V čem je avtentično vodenje boljše od avtoritativnega? Kje so njegove pasti, tveganja?

"Boljše" je v tem, da je avtentično vodenje zlati standard vodenja v dobi inovativnosti, v digitalni dobi in odraža stil vodenja in sledenja za sodobno družbo, ki je visoko digitalizirana, a v ospredje uvršča integriteto vodje kot najpomembnejšo dimenzijo vodenja. Voditi inovativne posameznike in inovativne time v digitalni dobi zahteva od vodij drugačen pristop, kot ga je zahtevalo vodenje v prejšnjem stoletju.

Avtentično vodenje pozitivno in neposredno vpliva na številne izide na ravni posameznikov, timov in organizacij, zato je ena od ključnih teorija vodenja v digitalni dobi, za razliko od drugih teorij, ki so se razvile v prejšnjem stoletju. Vodje, ki jih sledilci/zaposleni zaznavajo kot avtentični, bodo uspešnejši. "Prednosti" avtentičnega vodenja so v tem, da pozitivno in neposredno vpliva na uspešnost, zavzetost, pripadnost, dobro počutje na delovnem mestu, identifikacijo z vodjo, inovativnost, znižuje raven stresa v timu, ena zadnjih raziskav v ugledni reviji The Leadership Quarterly pa je potrdila, da avtentično vodenje vpliva pozitivno na zdravje in dolgoživost vodje samega z vidika samovodenja in osebnega razvoja vodje samega.

Je prva teorija vodenja, ki meri pozitivni psihološki kapital kot del novejše vede o pozitivnem organizacijskem vedenju, med katere kot osrednje resurse avtentičnega vodje uvrščamo samozavest, optimizem, upanje in prožnost. V kombinaciji s pozitivnim organizacijskim kontekstom in določenimi sprožilnimi dogodki ta pozitivna psihološka stanja okrepijo samozavedanje in samoregulacijo vodje kot del procesa lastnega pozitivnega razvoja.

Inovativne osebe je treba primerno motivirati, voditi in jim na pravilen način podajati povratne informacije. Vodje se ne smejo posluževati tradicionalnega načina vodenja, kot je avtoritativnost, in zahtevati od svojih sledilcev konformizma. Inovativni posamezniki se zato znajdejo v dilemi, ali razvijati kreativne ideje, s tem tudi tvegati in zapraviti svoj čas ter finančne resurse za morebiti neuresničljive ideje, ali se ukvarjati z vsakodnevnimi nalogami. Vodja mora ta konflikt pravilno rešiti in zaščititi svoje sledilce pred tako dilemo. Avtentično vodenje je pozitivno povezano z inovativnostjo. Avtentični vodja pomaga svojim sledilcem, da najdejo smisel v svojem delu. S svojim delovanjem zgradi delovno okolje, zaradi katerega se vsi počutijo del organizacije.

Jensen Huang je po izboru revije Harvard Business Review najuspešnejši menedžer na svetu za leto 2019. "Cenim ljudi, ki so pristni, avtentični. Preprosto so, kar so," je ob podelitvi nagrade o uspešnih vodjih povedal Huang. Foto: Reuters Kritike razumevanja avtentičnega vodenja segajo v samo pojmovanje teorije avtentičnega vodenja, pridevnika avtentičnosti, na področje merjenja avtentičnega vodenja. Kritiki opozarjajo na vidik, da avtentičnost ni intrinzično etična; na primer, četudi avtentični vodja zasleduje visoke moralne standarde, bo sprejemanje etičnih odločitev podvrženo zunanjim pritiskom, denimo tržnim. Podobno kritike osvetljujejo predpostavko, da "avtentično pomeni dobro", zato je gledanje avtentičnosti kot inherentnega dobrega problematično zaradi njene samoreferenčne in tavtološke narave. Ta argument temelji na zamisli, da je avtentično vodenje dobro, ker je dobro vodenje avtentično. Pri tem nimamo vedenja o tem, kaj je dobro in kdo to določa. Hkrati se pojavljajo vprašanja o različnosti v konceptualizaciji avtentičnosti in o precenjenosti avtentičnosti.

Nam lahko navedete ime kakšnega vidnega in uspešnega vodje, ki se poslužuje avtentičnega vodenja?

Na nedavnem imenovanju najuspešnejšega menedžerja na svetu za leto 2019, na lestvici "Best performing CEO", ki jo izdaja ugledna znanstvena revija Harvard Business Review, sklene novoimenovani Jensen Huang, soustanovitelj in predsednik podjetja Nvidia: "Dovolite mi, da sklenem, kdo so po moji presoji uspešni vodje. Cenim ljudi, ki so pristni, avtentični. Preprosto so, kar so." Tako uspešnega vodjo v dobi inovativnosti opredeli ta hip na svetu vodilni izvršni menedžer.

V Sloveniji se zdi, da je vodenje podjetij pogosto napačno. Predvsem je problematičen odnos med nadrejenimi in podrejenimi, saj odločitve nadrejenih pogosto temeljijo na poziciji moči; utemeljeni argumenti podrejenih niso zaželeni, kaj šele upoštevani. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšen tip vodenja prevladuje v Sloveniji?

Koncept avtentičnega vodenja je prepoznan v Sloveniji med gospodarstveniki, kot ena izmed teorij vodenja, na primer poleg transformacijskega vodenja, ki pozitivno vpliva na izide inovativnosti in posledično na uspešnost. V Sloveniji smo leta 2015 izvedli raziskavo med 64 kadrovskimi direktorji velikih podjetij o razvitosti avtentičnega vodenja v slovenski gospodarski praksi. Že takrat so rezultati pokazali, da slovenski kadrovski menedžerji velikih podjetij poznajo avtentično vodenje in mu pripisujejo pozitivno in neposredno povezavo pri razvoju koncepta učeče se, agilne organizacije.

Med pričakovanimi lastnostmi uspešnega vodje so kot najpomembnejše kompetence izpostavili prav pozitivno naravnanost, iskrenost in odločnost, kar so osrednje dimenzije avtentičnega vodenja. Želela bi izpostaviti izkušnjo, da v javnosti običajno pri nas odmevajo najbolj negativne zgodbe, vendar se moramo zavedati, da je zavedanje in izobraženost vodilnih (vodij, menedžerjev, kadrovskih direktorjev …) v Sloveniji na zelo visoki ravni, posebej še mladih generacij vodij v digitalni dobi. Pohvalila bi tudi, da se trend ozaveščanja javnosti spreminja, kot je tudi ta intervju z vami, vse večji interes je za delitev dobrih praks in poudarek na pozitivnih zgodbah, kar kaže zglede in smo za to iskreno hvaležni.

Kakšne so torej osebnostne lastnosti avtentičnega vodje? Kakšne vrednote mora imeti? In če teh vrednot nima, je lahko sploh avtentični vodja?

Avtentično vodenje se razprostira prek avtentičnosti vodje kot samega sebe, saj obsega tudi odnose s sledilci, sodelavci in podrejenimi, ki jih odsevajo odkritost, odprtost, zaupanje, vodenje k ustreznim ciljem ter poudarek na razvoju sledilcev. Avtentični vodje prek pozitivnega modeliranja skozi osebno identifikacijo v razmerju vodja-zaposleni (vodenje z zgledom) razvijajo upanje in preostale elemente pozitivnega psihološkega kapitala pri svojih zaposlenih. Vzpostavi se avtentično sledenje. Avtentični vodje so samosvoji, avtonomni in visoko neodvisni. Razvijejo svoj edinstveni slog vodenja in z njim služijo drugim, so veseli za rast in razvoj drugih. Vodijo z opolnomočenjem sledilcev. Pri pomenu pozitivnega vpliva vodje ni ključno, kako pristno se vodje počutijo glede svojih namenov, marveč, kako jih vidijo sledilci. Avtentičnost je lastnost, ki ti jo pripišejo drugi: "Vodja se ne more pogledati v ogledalo in preprosto ugotoviti, da je avtentičen."

Avtentično vodenje je v dobi inovativnosti intenzivna psihološka paradigma, temelječa na znanju, sprejetju in vedenjskem odzivu osebe, ki izvira v osebnih, moralnih ter etičnih vrednotah, visokih standardih, prepričanjih, čustvih in motivih. Avtentično vodenje je zadnja evolucijska stopnja v razvoju vodenja in poudarja avtentičnost vodje. Za avtentično vodenje ne obstaja jasna in enotna ter splošno sprejeta definicija, obstaja pa strinjanje stroke, da avtentični vodje dobro poznajo lastno bit, se identificirajo s svojo vlogo in ravnajo skladno s svojimi vrednotami in prepričanji.

Kako dovzetni so v Sloveniji vodje oziroma lastniki kapitala, da spremenijo način vodenja? Če grabijo dobiček le zase in tega niso pripravljeni spremeniti oz. deliti s podrejenimi, bodo verjetno težko spremenili stil vodenja?

Ravno kot odgovor na nepošteno vedenje vodij, na neetična vedenja, politične, družbene in gospodarske pretrese v svetu v zadnjih dveh desetletjih je nastalo avtentično vodenje. Uvrščamo ga v bazen etičnega z vrednotami usklajenega vedenja in vodenja. Bolj kot ljudje ostajajo zvesti svojim temeljnim (pozitivnim) vrednotam, identiteti, čustvom in prepričanjem, bolj avtentični postanejo.

Avtentični vodja s svojim delovanjem zgradi delovno okolje, zaradi katerega se vsi počutijo del organizacije. Foto: Thinkstock Avtentičnemu vodji zaposleni nikakor ne predstavljajo zgolj stroška, ravno tu je razlikovalna dimenzija avtentičnega vodenja, saj avtentični vodje skozi čas pri sledilcih vzgojijo avtentične harmonične osebnosti, kar sledilcem omogoča zadovoljevati lastne potrebe in razvijati ter dosegati lastne cilje. Pri tem bi rada izpostavila, da vodja ni nujno isto kot lastnik podjetja ali menedžer, kar zadeva odločitve o plačah, lahko so te organizacijske vloge (funkcija upravljanja oz. lastništva, funkcija menedžmenta/vodenja in funkcije izvedbe) združene, ni pa nujno. Pri sledilcih se skozi proces avtentičnega vodenja razvijeta samozavedanje in samoregulacija.

Rezultat razvoja avtentičnega vodenja je, da najbolj avtentični sledilci prevzamejo vlogo novih avtentičnih vodij. Preostali sodelujejo z njimi pri doseganju skupnih ciljev, vključno s pozitivno etično klimo. Najbolj avtentični zaposleni bodo prevzeli vlogo avtentičnih vodij. Kot v družini, vsak starš si želi, se bori, veseli in ga navdihuje, da bi otrok čim prej postal samostojen, pripravljen za izzive življenja, močan in opolnomočen z znanjem za vse lepe, a hkrati tudi težke preizkušnje, ki pridejo v življenju.

Naj sklenem z mislijo profesorja Vlada Dimovskega: "Ne želite si le vodstvene pozicije, ampak si želite predvsem postati vodilni na svojem področju dela, nato bo vodstvena pozicija prišla kot nagrada predanemu delu. Delo naj vam bo vrednota, učenje in študij priložnost, razvoj neprestan in potem sledi tudi napredek."