Rdeča luč letališču Portorož: ne zaradi Kostića, ampak zaradi varnosti

Potem ko je država Miodragu Kostiću v začetku leta preprečila nakup šestih Istrabenzovih hotelov v Portorožu in jih prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je zapletlo tudi z njegovimi načrti na tamkajšnjem letališču. Tem bo rdečo luč očitno prižgalo Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek.

V Aerodromu Portorož, ki je od konca lanskega leta v večinski, 54-odstotni lasti Kostićeve družbe MK Group, si že več let prizadevajo za daljšo pristajalno stezo, več hangarjev in novo ploščad. Toda v slabem desetletju niso dočakali novega prostorskega načrta, ki bi omogočil razširitev letališča in s tem pristajanje večjih letal. Temu namreč ostro nasprotujejo lokalni okoljevarstveniki, saj portoroško letališče kar s treh strani zapira Krajinski park Sečoveljske soline, v katerem živi 270 vrst ptic.

Novice Koprska luka odprla srbskemu tajkunu pot do večine letališča v Portorožu

Stezo bi širili brez gradbenega dovoljenja

To oviro želijo v Aerodromu Portorož obiti s spremembo Zakona o letalstvu. Pri vladi namreč že nekaj časa lobirajo, da bi lahko investicijska in druga vzdrževalna dela v javno korist izvajali, ne da bi morali pred tem zanje pridobiti gradbeno dovoljenje. Če bi torej takšna ureditev veljala, bi v Portorožu za gradnjo potrebovali le projektno dokumentacijo in soglasje javne agencije za civilno letalstvo, ki skrbi za varnost v domačem letalskem prometu.

Zanjo si v Aerodromu Portorož prizadevajo že vrsto let. Leta 2016 je državni zbor odločal o noveli Zakona o letalstvu, a ji je nasprotoval, prav tako ji je takrat nasprotovala tudi vlada.

Foto: Aerodrom Portorož

Po naših podatkih so se lobistične aktivnosti portoroškega aerodroma okrepile po tem, ko je Kostiću uspelo postati večinski lastnik letališča. Že v začetku leta smo na portalu Siol.net razkrili, da je nekdanji koprski župan Boris Popović, ki naj bi bil tedaj s Kostićem v rednih stikih, kot državni svetnik ministrici Alenki Bratušek zastavil več vprašanj, povezanih z letališčem. Prejšnji mesec pa so Bratuškovi iz Portoroža poslali tudi pismo, v katerem so ji skušali predstaviti svoje argumente. Že v naslednjih tednih naj bi namreč pristojno ministrstvo objavilo osnutek novega Zakona o letalstvu.

A tam za želje Aerodroma Portorož očitno ni posluha. Na ministrstvu so nam namreč pojasnili, da gradnji letališke infrastrukture brez gradbenega dovoljenja nasprotujejo zaradi pomislekov, povezanih z varnostjo.

Novice Kdo bo v Izoli gradil "slovenski Cannes": srbski tajkun ali Popovičev gradbinec?

Država je Kostiću rekla "ne" zaradi varnosti

"Zagotavljanje najvišje ravni letalske varnosti mora biti glavno vodilo pri pripravi kateregakoli načina urejanja vseh področij letalstva. Javna agencija za civilno letalstvo (CAA) je strokovno presodila, da investicijski in vzdrževalni posegi na mednarodnih javnih letališčih brez gradbenega dovoljenja najvišje ravni letalske varnosti ne morejo zagotoviti. Mnenje CAA smo upoštevali," so poudarili na ministrstvu.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo Foto: STA , V Portorožu so prepričani, da gre pri tem za kronično nerazumevanje razvojnih potreb letališča. Steza je trenutno dolga 1200 metrov, široka pa 30 metrov. "Želimo jo širiti 150 metrov na eno in 80 metrov na drugo stran. Vsa dela bi izvajali na območju letališča in torej ne bi posegali v območje krajinskega parka. Pridobitev daljše steze je ključnega pomena pri pridobivanju novih letalskih povezav, saj krajša steza ne omogoča prihoda večjih letal, s tem pa je pod vprašajem tudi ekonomičnost samih linij," nam je pojasnil direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc.

"Pred časom je v enem dnevu na našem letališču pristalo 234 letal. Z njimi pridejo ljudje, ki so v Sloveniji zagotovo pripravljeni porabiti veliko denarja," je dodal.

Novice Bo srbski tajkun preprečil državi prevzem šestih obalnih hotelov?

"Ne zahtevamo nič, česar ne bi imeli ostali."

"Pri tem ne zahtevamo nič, česar v Sloveniji ne bi imeli že vsi ostali. Zakon o gradnji objektov namreč že določa, da vzdrževalna dela v javno korist urejajo posebni zakoni ali predpisi, izdani na podlagi takšnega zakona. Takšni področni predpisi že obstajajo v zakonodaji o gradnji javnih cest in železnic, javnega železniškega omrežja in žičniških naprav, energetski zakonodaji ipd.," poudarja Krajnc in pri tem kot zgled ureditve navaja letališče v Firencah.

Viri blizu ministrstva in agencije za civilno letalstvo poudarjajo, da gre pri izjemah v zakonodaji za gradnje brez gradbenega dovoljenja za manjše ceste, tudi makadamske, ali brežine. "Ta pravila nikakor ne morejo veljati za letališko stezo. Kdo bo jamčil za njeno trdnost? In kako bo v primeru kakšnih incidentov mogoče preiskati, kaj je šlo narobe?" se sprašuje eden od sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan: "Kdo bo jamčil, da pod okriljem podaljšanja steze ne bodo zgradili še hangarja ali hotela?"

Robert Krajnc, direktor družbe Aerodrom Portorož Foto: Mediaspeed Kranjc te navedbe označuje kot zavajanje. "Razlage zakonov, ki to rešitev že poznajo, navajajo, da je pred gradnjo treba pridobiti posamezna soglasja in narediti vse gradbene elaborate, seveda tudi vse tisto, kar je osnova za varnost," poudarja Krajnc. 

Drugi razlog, zaradi katerega vlada zavrača predlog Aerodroma Portorož, se nanaša na status letališča. Čeprav je letališče eno izmed treh letališč državnega pomena, vlada poudarja, da to deluje v tržnih pogojih. Prav zaradi tega izvedba vzdrževalnih del v javno korist na letališču Portorož ni možna, poudarjajo v vladi.

Omenjeni status sicer Aerodromu Portorož omogoča, da od države dobiva denarno pomoč za tekoče poslovanje. Lani je imelo podjetje skoraj 425 tisoč evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 15 tisoč evrov več kot leta 2017, in približno 47 tisoč evrov dobička. Še dodatnih pol milijona evrov je prejelo od države, s čimer si je lahko pokrilo stroške poslovanja in amortizacijo. Letališče v povprečju letno obišče med 20 in 25 tisoč potnikov.