Ustavno sodišče je razveljavilo prvi odstavek 228. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Ta je podjetjem v težavah dovoljeval odlog, obročno plačilo ali odpis prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Taka ureditev po mnenju sodišča pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev.
Izpodbijane odločbe naj bi posegale v pravico do pokojnine
Ustavno sodišče je postopek začelo na zahtevo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, ki sta izpodbijala četrti odstavek 39. člena in 228. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter sklep o določitvi kriterijev za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V sindikatih so navajali, da gre v obravnavani zadevi za problem odmere višine pokojnine in da naj bi izpodbijane odločbe oz. predpisi nesorazmerno in brez zakonite podlage posegali v pravico do pokojnine iz 33. in 50. člena ustave.
Ustavni sodniki so odločitev sprejeli 22. novembra
Ustavni sodniki so svojo odločitev, ki jo je sodišče sporočilo danes, sprejeli 22. novembra. Ustavno sodišče je razveljavilo prvi odstavek 228. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v delu, ki se glasi: "odpisuje, delno odpisuje oziroma dovoljuje odlog ali obročno odplačevanje prispevkov za obvezno zavarovanje skladno s kriteriji, ki jih določi svet zavoda", kolikor se nanaša na zavarovance iz 13. in 14. člena zakona. Omenjena člena zajemata zaposlene v Sloveniji in slovenske državljane, ki so zaposleni pri tujcih.
Ustavno sodišče v obrazložitvi med drugim navaja, da sta ustvarjanje možnosti za delovanje gospodarstva ter ohranjanje in spodbujanje zaposlovanja sama po sebi ustavno dopustna cilja, ki naj ju država zasleduje. V ta namen lahko določi številne ukrepe. Vendar sredstvo, ki ga je zakonodajalec uporabil za dosego navedenih ciljev, ni ustavnopravno dopustno, saj ob posegu države v lastninsko pravico delavca iz 33. člena ustave zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec.
Člen zakona o izračunu pokojninske osnove ni v neskladju z ustavo
Navedenih ciljev država zato ne more (ne sme) zagotavljati z odobravanjem neplačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gospodarskim subjektom, ki so v težavah. Izpodbijana ureditev pa pomeni prav to, saj dopušča, da davčni organ dovoli delodajalcu, brez sodelovanja in celo brez vednosti delavca, odlog, obročno plačilo oziroma odpis obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razlagajo ustavni sodniki.
Ustavno sodišče je odločilo tudi, da četrti odstavek 39. člena zakona, ki se nanaša na izračun pokojninske osnove, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je v isti odločbi tudi zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o določitvi kriterijev za odpis in delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.