Raziskava: Energetske krize v Evropi ni konec

Energetske krize še ni konec, čeprav je Evropi uspelo pridobiti utekočinjeni zemeljski plin iz drugih delov sveta in ob milejši zimi ohraniti zaloge. Količina razpoložljivega plina iz plinovodov bo še naprej omejena. Zaradi približno 70-odstotnega svetovnega deleža utekočinjenega zemeljskega plina, s katerim se trguje po dolgoročnih pogodbah, se lahko zgodi, da bodo razpoložljive količine manjše, navajajo.

Cene nafte in plina bodo v prihodnjih nekaj letih po njihovih pričakovanjih ostale visoke. Cene nafte bodo letos v povprečju znašale 92 dolarjev za 159-litrski sod, leta 2024 pa 88 dolarjev za sod. Cene zemeljskega plina bodo znašale 75 oz. 60 evrov na megavatno uro. Te bi lahko bile še višje ob boljši gospodarski aktivnosti, manjši ponudbi ali nezadostnem varčevanju, nasprotni učinek pa bi lahko imeli večja upočasnitev rasti ter hitrejši energetski prehod.

Vlade bodo previdnejše pri ukrepih za zniževanje inflacije

Čeprav se je inflacija v območju z evrom predvsem zaradi vpliva vladnih podpornih ukrepov za omejevanje stroškov energije in padajočih cen plina oz. nafte upočasnila, pritiski na cene ostajajo močni. Analitiki pričakujejo, da bodo vlade tovrstne ukrepe nadaljevale, a da bodo pri tem previdnejše, da z njimi ne bi upočasnile naporov za zniževanje inflacije.

Prispevek cen energentov se bo v prihodnjih četrtletjih močno znižal in bo letos predstavljal manj kot deset odstotkov celotne inflacije. Od drugega četrtletja pa bodo pritiske nanjo povzročale predvsem cene blaga in storitev, osnovna inflacija bo precej visoka.

Ukrajinsko gospodarstvo si bo opomoglo, rusko kljub sankcijam boljše od pričakovanj

Ukrajinsko gospodarstvo naj bi se letos stabiliziralo, a za to obstajajo velika tveganja. Po lanskem upadu za 34 odstotkov analitiki Allianza pričakujejo, da bi se realni bruto domači proizvod letos lahko povečal za približno odstotek. Letna stopnja inflacije je zrasla na več kot 25 odstotkov in ni znakov, da bi se lahko znižala. Javnofinančni primanjkljaj in dolg sta se povečala, valuta je v primerjavi z dolarjem izgubila petino vrednosti.

Proces obnove se mora po njihovem začeti čim prej. Stroški za obnovo infrastrukture bi najverjetneje znašali vsaj 300 milijard evrov, kar je trikrat več od ukrajinskega lanskega proračuna. Prednost bodo imele naložbe v infrastrukturo, zdravstvene storitve, stanovanja in šole ter projekti za digitalno in energetsko odpornost. Analitiki ocenjujejo, da bo za to ob navedeni tuji pomoč potrebnih vsaj od sto do 150 milijard evrov zasebnih naložb.

Rusko gospodarstvo pa se je po raziskavi kljub sankcijam Zahoda lani odrezalo bolje od pričakovanj. Realni bruto domači proizvod je lani padel za 2,1 odstotka. Obeti za letos so nekoliko slabši, pričakuje se še dodatni padec za okoli odstotek, so navedli.

Novice Zelenski: Vem, kdo bo na koncu ubil Putina