Protestniki opozarjajo na to, da sporazumi dajejo vedno večji vpliv korporacijam na zakonodajo ter zapostavljajo človeka in okolje.
Akcija zoper sporazume TTIP, Ceta in Tisa danes poteka po vsej Evropi. Ljubljanski protest pod geslom Obveščamo! Protestiramo! Zahtevamo!, ki ga je organizirala Koalicija proti tajnim sporazumom, se je začel na Prešernovem trgu, kjer so govorniki iz različnih organizacij, združeni v koalicijo, opozorili na po njihovem mnenju škodljive posledice, ki bi jih prinesli omenjeni sporazumi.
Zahteve: takojšnja prekinitev pogajanj o sporazumih, pravično trgovanje, zaščita in varstvo okolja
Zahtevali so takojšnjo prekinitev pogajanj o sporazumih in pristojne pozvali, naj poskrbijo za pravično in medgeneracijsko odgovorno svetovno trgovanje. Ob tem so opozorili tudi na pomen zaščite in varstva okolja. Svoje zahteve so izrazili tudi pred predstavništvom Evropske komisije in pred DZ.
Andrej Gnezda iz Umanotere: sporazumi državam odvzemajo zakonodajno avtonomijo
Član Koalicije proti tajnim sporazumom Andrej Gnezda iz Umanotere je pojasnil, da se sporazumi sprejemajo, ne da bi bila v njihovo pripravo vključena javnost ali celo nacionalne države. "Absolutno ne sprejemamo takega poteka pogajanj, prav tako pa pričakujemo od Republike Slovenije, da to jasno sporoči Evropi in se zavzame, da bo imela možnost zastopanja lastnih interesov v primerni obliki," je dejal.
Po njegovih besedah je ključna težava teh sporazumov, da se z njimi vzpostavljajo mehanizmi, ki odvzemajo zakonodajno avtonomijo vsem državam, hkrati pa omogočajo večji vpliv korporacij na zakonodajo.
Cerar naj nemudoma predstavi uradno stališče Slovenije
Protest v Ljubljani so končali na Trgu republike pred DZ, kjer so izrazili tudi zahteve predsedniku vlade Miru Cerarju. Od njega zahtevajo, da nemudoma predstavi uradno stališče Slovenije glede omenjenih treh sporazumov, da zagotovi vse pogoje za široko javno razpravo o sporazumih ter tako omogoči oblikovanje širšega družbenega soglasja. Od vlade tudi zahtevajo, da naroči izdelavo ocen vplivov, ki bodo nastali zaradi teh sporazumov, na družbo, okolje in gospodarstvo, na podlagi ocen pa pripravi dokument s stališči Slovenije.
Od DZ pa protestniki zahtevajo, da obravnava izsledke študij in sprejme tudi resolucijo, ki bo jasno zahtevala obvezno ratifikacijo mednarodnih sporazumov v nacionalnih parlamentih. Pristojni po njihovih zahtevah ne smejo pristati na katerikoli sporazum, ki bi omejeval državljanske, delavske ali okoljske pravice ali zmanjšal zakonodajno suverenost in demokratičnost Slovenije.
Strah pred nižjimi standardi glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja …
Pri prostotrgovinskih sporazumih, ki jih EU sklepa z ZDA (TTIP) in Kanado (Ceta), se civilna družba boji prilagajanja evropske zakonodaje ameriški in kanadski. Tako bi se lahko znižali standardi, na primer glede gensko spremenjene hrane, uporabe pesticidov, zaščite okolja in delavskih pravic. Nakazana naj bi bila tudi privatizacija javnih storitev.
Mednarodni sporazum 50 držav za krepitev konkurence na področju storitev (Tisa) pa naj bi med drugim zniževal standarde na področju varovanja osebnih podatkov državljanov in zmanjševal nadzor držav nad finančnimi korporacijami.
2
