Promet po novi izolski vpadnici bo stekel novembra

Občina bo h gradnji prispevala 45 tisoč evrov, preostanek pa družba za avtoceste (Dars), je pojasnil izolski župan Igor Kolenc. Izvajalca bodo v delo uvedli julija, rok izvedbe pa je začetek novembra.

Zdaj, ko je razpis končan, bo občina v skladu z dogovorom z Darsom morala odkupiti del zemljišč na trasi ceste od novega krožišča do Industrijske ceste, za kar bo občina odštela 1,2 milijona evrov z DDV, je na današnji novinarski konferenci navedel Kolenc.

Tri nova krožišča in bencinska črpalka Prvo tranšo v vrednosti 500 tisoč evrov bo občina poravnala še ta mesec, razliko pa nato še v treh obrokih. Kot je pojasnil Kolenc, občina denar ima, so pa do zdaj čakali na jasen datum začetka del. Petrol, ki ima zdaj v lasti zemljišča, bo moral sicer zrušiti nekatere stare objekte. Čeprav Petrol nima zavezujočega termina za rušitev, pa župan ne vidi težav: "Nimajo zavezujočega termina, imajo interes. To je bolje kot zavezujoči termin."

Sicer pa bo nova vpadnica pomenila povsem nov vhod v mesto, hkrati pa bo to omogočilo sprostitev razvoja vzhodne industrijske cone in možnost nadaljevanja projekta Južne ceste. Na novi cesti bodo nastala tri krožišča, kar bo omogočilo večjo pretočnost prometa, ob cesti pa bo zrasla bencinska črpalka.

Novo ozko grlo bo nastalo na Belvederju Vpadnica bo omogočala vhod v mesto ne glede na navezavo na hitro cesto skozi predor Markovec. Župan je sicer spomnil, da so se vseskozi trudili, da jih ne bi prehitela gradnja predora Markovec. Dokončanje del na vpadnici do novembra sicer po županovih besedah pomeni, da bo izolski del cestne infrastrukture narejen pravočasno.

Po drugi strani pa bo "ozko grlo" nato nastalo nekaj kilometrov naprej na cesti proti Portorožu, in sicer na Belvederju, je priznal Kolenc.

Kolenc je glede vprašanja vinjetnega režima na bodoči hitri cesti poudaril, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da ne bi lokalni promet potekal skozi Izolo. "Največji absurd je, da delamo hitre ceste za to, da jih ne bi uporabljali," je dodal.

Cilj Kolenca ostaja, da obalna cesta med Koprom in Izolo na dolgi rok preide v last izolske oz. koprske občine, "kajti je preveč vredno območje za to, da bi ga še vedno uporabljali v namene, za katere se uporablja danes, se pravi za cesto".