Torek, 18. 7. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Prodaji Tuševega imperija slabo kaže, nad Mirka Tuša poslali kriminaliste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
24
V igri za nakup trgovske verige Tuš je ostal samo angleški finančni sklad, vendar tudi tokratni poskus prodaje prezadolženega imperija Mirka Tuša visi v zraku. Banke sumijo, da se Tuš za njihovim hrbtom dogovarja o tem, da bi se del kupnine stekel neposredno na njegov račun. Pod drobnogled so ga vzeli tudi kriminalisti.
Banke upnice so prodajo 300 milijonov evrov terjatev do Skupine Tuš začele lani jeseni. Po naših informacijah je v zaključnih pogajanjih ostal le sklad AnaCap Financial Partners.
Gre za sklad zasebnega kapitala s sedežem v Londonu, ki je specializiran za investicije v evropskem sektorju finančnih storitev. Po zadnjih podatkih upravlja več kot tri milijarde evrov denarja vlagateljev.
Čeprav se želijo banke upnice po šestih letih težkega sobivanja z Mirkom Tušem čim prej znebiti terjatev do Skupine Tuš, pa je malo verjetno, da bi se postopek uspešno končal. AnaCap naj bi namreč bankam ponujal kupnino v višini zgolj okoli 35 odstotkov vrednosti terjatev.
Za velike banke so tolikšne izgube nesprejemljive, vendar banke niso enotne. Manjše banke bi bile pripravljene sprejeti celo tolikšne odpise, da bi v svojih bilancah končno zaprle to poglavje. Med največjimi upniki so Abanka, SID banka, Gorenjska banka, Heta (slaba banka nekdanje Hypo banke) in NLB.
AnaCap aktiven predvsem v bančnem sektorju
AnaCap Financial Partners je v lanskem letu ustvaril 25 milijonov evrov prihodkov in 8,5 milijona evrov dobička. Gre za srednje velik sklad zasebnega kapitala, sredstva pa so mu med drugim zaupali investitorji, kot so Goldman Sachs, Honeywell in Allianz.
Ustanovljen je bil leta 2005, vodi pa ga izkušeni finančnik Joe Giannamore, ki je bil tudi eden od njegovih ustanoviteljev. AnaCap velja za prvi sklad, ki je investiral v britansko banko, ko je kupil Ruffer Bank in jo preimenoval v Aldermore. Kasneje je pridobil lastniške deleže v manjših bankah na Češkem, Malti in v Belgiji.
Leta 2012 je v iskanju priložnosti za investiranje v evropskem bančnem sektorju moči združil z ameriškim skladom Blackstone. Ta je v Sloveniji znan po svojem financiranju avstrijskega prevzema Heliosa. Domžalskega premaznika je država na seznam za prodajo uvrstila v času vlade Alenke Bratušek, katere član je bil tudi Uroš Čufer.
Mirko Tuš že prelisičil banke…
Bankirji se po slabih izkušnjah iz preteklosti bojijo tudi, da jih bo Mirko Tuš spet prelisičil. Lani novembra je blagovne znamke Engrotuša, ki so bile od leta 2011 v lasti Mirka in Tanje Tuš, prenesel na podjetje Tus Global Group iz Hongkonga.
Mirko Tuš je podoben manever izpeljal že pri Tušmobilu, ki ga je leta 2014 kupil Telemach.
Kdo je njegov lastnik, ni mogoče preveriti, zelo verjetno pa je to Mirko Tuš. Glede na to, da je bilo podjetje v tamkajšnji register vpisano maja lani, je mogoče domnevati, da je bilo ustanovljeno prav za to, da je Tuš nanj prenesel blagovne znamke in jih skril pred upniki.
S tem je Tuš v roke dobil vzvod, da se vključi v prodajni postopek, čeprav so glede na višino njegovih dolgov dejanske lastnice holdinga banke.
Mirko Tuš je podoben manever izpeljal že pri Tušmobilu, tretjem največjem mobilnem operaterju v državi, ki ga je leta 2014 kupil Telemach.
… v Luksemburgu zaslužil 29 milijonov evrov …
Banke, ki so prejele veliko večino od 110-milijonske kupnine, so naknadno ugotovile, da se je znani celjski podjetnik vzporedno s Telemachom dogovoril še o prodaji Tušmobilove blagovne znamke, ki jo je pred tem brezplačno prenesel nase. Čeprav je Telemach zanjo zakoncema Tuš odštel 29 milijonov evrov, jo je kmalu zatem ukinil.
Posel z blagovno znamko je bil sklenjen v Luksemburgu, kjer se konča lastništvo Telemacha, prejemnik sredstev pa naj bi bilo podjetje Middlesbor iz Hongkonga, za katerim naj bi stala zakonca Tuš.
Več o prenosu blagovnih znamk si lahko preberete v članku Kaj je Mirko Tuš bankam speljal na Kitajsko.
… dolga v Sloveniji (še) ni poravnal
Banke bi Tušu to, da jih je prikrajšal za višjo kupnino, še celo spregledale. Ko je zadeva prišla na dan, so od njega zahtevale, naj s kupnino poravna svoje obveznosti do Skupine Tuš. Te znašajo okoli 25 milijonov evrov. Toda namesto da bi jih poravnal, je sam sebi rok vračila podaljšal za več let. Težko je verjeti, da jih namerava kadarkoli poravnati.
Največje banke upnice so zoper Mirka Tuša vložile kazensko ovadbo.
Tri največje banke upnice – NLB, SID banka in Gorenjska banka – so zato zoper Mirka Tuša po naših informacijah vložile kazensko ovadbo. Zaradi prenosa blagovnih znamk mu očitajo zlorabo položaja. Ali se ovadba nanaša še na koga, ni znano. V bankah namreč zaradi zaupnosti odnosov s poslovnimi partnerji informacij ne razkrivajo.
Na generalni policijski upravi so za Siol.net v četrtek potrdili, da v zvezi s to zadevo vodijo predkazenski postopek. Kdaj bodo kriminalisti končali svoje delo in zadevo predali tožilstvu, na policiji ne morejo napovedati.
Za komentar smo se obrnili na Mirka Tuša. Njegova pojasnila bomo objavili, ko jih dobimo.
Koliko denarja gre v Hongkong?
Koliko mora Engrotuš plačevati podjetju v Hongkongu za uporabo blagovnih znamk, med katerimi so tudi D*nar, Tušev Chef in Max, ni jasno. Tudi zato za zdaj ni mogoče napovedati, ali bi se novemu lastniku Engrotuša izplačalo plačevati nadomestilo za uporabo blagovnih znamk.
Dodatno Tušu pri pogajanjih s potencialnim kupcem ustreza dejstvo, da mu banke v vseh teh letih iz rok niso vzele vzvodov upravljanja. Čeprav mu ne zaupajo, se namreč niso odločile za razlastitev.
Lastništvo blagovnih znamk Tušu ob lastniški in upravljavski funkciji omogoča, da lahko:
- novemu lastniku trgovin prepreči uporabo blagovnih znamk Engrotuša,
- zahteva visoko nadomestilo za njihovo uporabo,
- se pogaja za ohranitev manjšinskega lastniškega deleža ali za to, da ostane na položaju direktorja.
Tuš krši zaveze iz reprograma?
Po informacijah iz bank Skupina Tuš ne izpolnjuje niti zavez iz zadnjega reprograma posojil. Banke so mu pred tem odobrile dva reprograma, vendar mu ni uspelo dovolj okrepiti denarnega toka za poplačilo obveznosti.
Bistvene zaveze so redna plačila obresti in glavnic posojil, ustrezna raven denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) ter nadaljnje razdolževanje s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, predvsem v tujini.
V Tuš Holdingu medtem zagotavljajo, da prestrukturiranje poteka uspešno in da v celoti izpolnjujejo sporazum z bankami, ki je bil sklenjen v začetku lanskega leta.
Z njim so sicer podaljšali zapadlost posojil do leta 2020. Sporazum predvideva tudi zmerno odplačevanje posojil ter omogoča povečane naložbe v širjenje maloprodajne mreže in obnovo dozdajšnjih objektov.
Po sklenitvi zadnjega sporazuma z bankami se je močno popravila tudi likvidnost tretje največje trgovske verige v državi. Če so prej tudi več kot mesec dni zamujali s plačili, zdaj račune v povprečju plačujejo "le" dober teden dni po zapadlosti.
Dvojna vloga nekdanjega ministra Čuferja
Uroš Čufer je prej v imenu bank pomagal pri reševanju Skupine Tuš, zdaj naj bi svetoval njenemu kupcu.
Po trditvah naših virov naj bi skladu AnaCap svetoval nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki je ob koncu mandata ustanovil svetovalno podjetje MIAI. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi Čufer pred tem delal na nasprotni strani.
Na zahtevo bank upnic na čelu z NLB, kjer je bil Čufer zaposlen pred ministrovanjem, je namreč Tušu pomagal pri prestrukturiranju Skupine Tuš in dogovorih z bankami. Njegovi strokovni ekipi se je pridružil kot svetovalec za področje financ, samo v mesecu dni pa je podjetje ustvarilo 20 tisoč evrov prilivov.
Medtem ko je Čufer v preteklosti za dolžnike pripravljal reprogram, zdaj svetuje kupcu. Urošu Čufarju smo poslali prošnjo za komentar informacij o njegovem sodelovanju z AnaCap in morebitnem navzkrižju interesov, vendar se za zdaj na prošnjo ni odzval.
24