Petek, 4. 10. 2019, 11.04
5 let, 1 mesec
Pred novo krizo bolj odporni, a prva odpuščanja so tu #video
V Magni Steyr so zagnali varčevalni program zaradi upada števila naročil, tudi v Danfossu so letos zaradi nedoseganja načrtov že odpuščali. Medtem v škofjeloškem plastičarskem podjetju Sibo G rastejo in zaposlujejo. Kako se izvozna podjetja odzivajo na ponekod že skrb vzbujajoče statistične podatke o gospodarskem ohlajanju?
Gospodarski kazalci so se v zadnjih dveh mesecih pomaknili občutno navzdol, Nemčija je na robu recesije, tudi drugje v mednarodnem okolju je prisotno ohlajanje.
Direktorica Umarja Maja Bednaš pravi, da trenutno statistika kaže na ohlajanje, a da so nemški inštituti objavili napoved za prihodnje leto in Nemčiji napovedujejo okrevanje. Ohlajanje torej vsaj za zdaj ne bo dolgoročno. "So pa kazalniki zaupanja dejansko slabši, negotovost je velika in ostaja velika. Počakajmo, da vidimo, kaj se bo zgodilo z brexitom in protekcionističnimi ukrepi," pravi.
Bolje pripravljeni
V zadnji krizi, ki se je začela pred desetletjem, se je Slovenija na dokaj podobne znake ohlajanja odzvala počasi. Podjetja so se ujela v dolžniško krizo, banke so kopičile slaba posojila, kopica podjetij je propadla, ljudje so ostali na cesti. Stanje se je izboljšalo šele pet let kasneje, po obsežni bančni dokapitalizaciji.
A Bednaševa meni, da so tokrat podjetja bolje pripravljena, saj imajo manj dolga in več lastnih sredstev, v krizi so se "otresla" nedobičkonosnih programov ter ohranila tako imenovana zdrava jedra.
"Tudi bančni sistem je bolj trden. Je pa res, da je javni dolg po obsežnih dokapitalizacijah in primanjkljajih precej večji, tako da je tu manj manevrskega prostora," pravi.
Celotno izjavo si lahko pogledate v spodnjem videu.
Direktorica Umarja Maja Bednaš o tem, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih:
Bednaševa o tem, ali smo danes bolj odporni na krizo kot pred desetletjem
Prva odpuščanja so tu
Po pričakovanjih bodo dogajanje v Nemčiji najhitreje občutili naši avtomobilski dobavitelji, ki imajo v Nemčiji pomembne kupce. Zaradi upada naročil v avtomobilski industriji je hoška lakirnica Magna Steyr oblikovala varčevalni program in pred kratkim tudi že odpustila nekaj delavcev v proizvodnji. Hkrati so sicer zaposlili šest novih v drugih oddelkih.
Že pred tem so v graški tovarni istega lastnika, kjer je bilo lani zaposlenih več kot tisoč Slovencev (od skupno 11 tisoč delavcev), zaradi poslabšanja razmer v avtomobilski industriji napovedali, da bodo odpustili okoli 700 delavcev. Krčili naj bi pri agencijskih delavcih.
Na naša vprašanja, ali načrtujejo nova odpuščanja in kako občutijo ohlajanje gospodarstva, iz hoškega podjetja niso odgovorili.
Knjiga naročil se polni, a ohlajanje morda šele prihaja
Medtem v ljubljanskem Danfossu Trati pravijo, da je naročil letos več kot lani. Upad za zdaj zaznavajo le na Kitajskem, kjer gospodarstvo trpi posledice trgovinske vojne z ZDA. Med rastočimi trgi omenjajo Evropo, predvsem Veliko Britanijo in tudi Slovenijo. Predvsem na račun Evrope letos načrtujejo tri- do petodstotno rast prihodkov. Rastejo tudi v Rusiji in ZDA, pravijo, na roko jim gre povečevanje vlaganj v energetsko učinkovitost.
A morda ohlajanje zanje še prihaja. "Tržna niša, v kateri poslujemo, se praviloma ohladi kakšnih šest mesecev do leto za splošno recesijo. To je mogoče eden izmed razlogov, zakaj ohlajanja še ne opazimo. Razen na Kitajskem, kjer je državni denar preusmerjen v bolj enostavne infrastrukturne projekte, kot so na primer cestne povezave," pravijo.
Tudi v Danfossu so krčili
Kljub optimističnim prodajnim kazalcem pa so konec lanskega leta izvedli reorganizacijo, na podlagi katere so v začetku tega leta zmanjšali število nivojev vodenja in s tem število zaposlenih. V prvi polovici leta so zaposlovali skladno z naročili, največ v proizvodnji. Nato pa so v avgustu in septembru zaznali odmik od planov poslovanja in spet "nekoliko zmanjšali število zaposlenih, večinoma v proizvodnji," pravijo. Številk ne navajajo.
Pod črto tako letos pričakujejo boljši poslovni izid kot lani, ko jim je ob 124 milijonih evrov prihodkov pod črto ostalo osem milijonov evrov.
V Evropi pozitiven trend narekujejo predvsem direktive o energetski učinkovitosti, kar se pozna predvsem v Veliki Britaniji. "Tu imamo izjemno rast na račun projektov izgradnje novih sistemov daljinskih ogrevanj," pravijo v Danfossu, ki ga vodi Aleksander Zalaznik.
Rastejo tudi v recesiji
V škofjeloškem plastičarskem podjetju Sibo G pravijo, da že prejšnje krize niso občutili, trenutno pa do ohlajanja prihaja predvsem v avtomobilski industriji, s katero oni ne poslujejo. Podjetje med drugim proizvaja zamaške za zobne kreme. Njihovi pomembni kupci so globalni proizvajalci P&G, Novartis ter tudi britanski GSK (o pripravah na brexit smo pisali tukaj).
"Panoga, v kateri delujemo, je izjemno stabilna in ni podvržena konjunkturi, še manj pa recesiji. Namreč, tudi v letih recesije je naše podjetje raslo okoli 10 odstotkov letno," pravijo. Škofjeloško podjetje v lasti Boštjana Šifrarja danes zaposluje 330 delavcev, samo letos so zaposlili 42 novih, vsa podjetja v skupini pa bodo letos dosegla več kot 50 milijonov evrov prihodkov (okrog 10-odstotna rast).
Optimizem jim vliva tudi obnovljena večletna pogodba z večjim globalnim partnerjem, katerega imena sicer niso navedli. Lani so odprli podjetji v Rusiji in ZDA, poleg tega povečujejo prihodke v segmentu medicine. Tako z novimi trgi in izdelki dosegajo večjo razpršenost kupcev - in s tem odpornost na težave posamezne panoge.
6