Pol milijona evrov za povečanje potrošnje lokalne hrane

Gre za dva izmed ciljev obsežne kampanje kmetijskega ministrstva za promocijo lokalne prehranske samooskrbe, ki intenzivno poteka v teh dneh. V širšem smislu želi kmetijsko ministrstvo s to kampanjo doseči tudi izboljšanje prehranske varnosti države, zdravja prebivalstva in varovanje okolja ter ohranjanje podeželja in delovnih mest.

Kot navajajo na kmetijskem ministrstvu, je povečanje lokalne samooskrbe s hrano pomembno zaradi zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz in zmanjšanje odvisnosti od zunanje trgovine. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, je pa stopnja samooskrbe za živalske proizvode precej višja kot za rastlinske.

Del kampanje tudi dnevi odprtih vrat na kmetijah Promocija lokalne hrane poteka od julija letos, ko so na ministrstvu najprej obnovili kampanjo "za hrano iz bližine", do konca novembra pa bodo potrošnike naslavljali s sporočili pod sloganom "bodite pozorni na lokalno kakovost". Kampanja zajema celoten medijski splet, televizijske in radijske oglase, časopise, jumbo plakate in vzpostavitev spletnega portala lokalna-kakovost.si. Del kampanje pa so tudi dnevi odprtih vrat na kmetijah, v zadrugah in živilskih obratih.

Za letošnjo promocijsko kampanjo so namenili nekaj več kot 480 tisoč evrov, so sporočili iz kmetijskega ministrstva.

Osveščeni potrošnik ključnega pomena Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, kjer na svoji spletni strani tudi sami izvajajo kampanjo "Kupujmo domače", menijo, da za uspeh kampanje ni dovolj, če jo izvajata le ministrstvo in zbornica, marveč morajo k njej pripomoči tudi drugi sektorji, osveščeni potrošniki, lokalne skupnosti, vzgojno-izobraževalni zavodi itn.

"Ko imamo osveščenega potrošnika, potem imajo naši člani manj skrbi s prodajo. Zato moramo nekaj spremeniti tudi sami in se vprašati, ali imamo še navado kupiti ozimnico, kakšne so skladiščne in hladilniške kapacitete naših javnih kuhinj, koliko časa še namenjamo za vsakdanjo pripravo obrokov doma in kakšno hrano uživamo konec tedna, ali je iz bližine itn.," še pravi Robert Peklaj iz KGZS, kjer so že leta 2009 ministrstvu dali pobudo, da bi Slovenija vstopila v shemo šolskega sadja in zelenjave, z njimi sodelujejo tudi pri projektu "tradicionalnega slovenskega zajtrka".

Na KGZS pa tudi pričakujejo, da bo ministrstvo namesto vzpostavljanja lastnih vzporednih projektov sredstva namenilo za promocijo in nadgradnjo že vzpostavljenih in utečenih projektov, kot je njihova spletna stran Kupujmo domače. Na njej je trenutno 485 pridelovalcev, ki sodelujejo z 884 ponudbami, za kampanjo pa KGZS nima na voljo sredstev.

Kampanja ne vpliva na prosti trg kmetijskih pridelkov in hrane Na naše vprašanje, kako lahko kampanji, kot sta "promocija lokalne hrane" in "sveža hrana iz vaše bližine" vplivajo na prosti trg kmetijskih pridelkov v EU oziroma ali je zato mogoče pričakovati manjše deleže tujih ponudnikov hrane na policah naših trgovin, na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da kampanja ne vpliva na prosti trg kmetijskih pridelkov in hrane.

"Trg EU je enoten in vsi izdelki iz EU imajo enak dostop na police trgovin. Informiranje potrošnikov o lastnostih hrane, o načinih pridelave je z EU zakonodajo dovoljeno. Trgovci na police svojih trgovin postavljajo tiste izdelke, ki jih sami želijo, pa tudi vse bolj tiste, ki jih potrošnik zahteva. Potrošnikova lastna odločitev pa je, po kakšni hrani bo posegal, odgovarjajo na kmetijskem ministrstvu.

Dobro informiran kupec se bo zavedal prednosti lokalno pridelane hrane, saj gre za večjo zrelost, svežino, več vitaminov, lokalne in tradicionalne okuse zaradi tradicionalnih receptur. Kupec pa se tudi vse bolj zaveda, da z nakupom hrane, pridelane in predelane v Sloveniji, skrbi za obstoj kmetijstva, živilske industrije, ohranjanje delovnih mest in za trajnostni razvoj podeželja, dodajajo na kmetijskem ministrstvu.